Pomoč sorodnika in kratkotrajno delo
Pomoč sorodnika se šteje za kratkotrajno delo in se šteje kot brezplačno opravljanje dela v mikro družbi z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi. Pri opravljanju dela morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonsko določeni pogoji. Spomnimo, za kratkotrajno delo sklenitev pogodbe ni nujna.
[seminar id=”70686″ txt=”Na kakšen način boste zaposlili novega sodelavca? Kaj so za vas najbolj ugodne oblike dela in zaslužka? Preverite na DATI.”]
Pomoč sorodnika: ta lahko uveljavlja stroške
Pri kratkotrajnem delu gre po vsebini za opravljanje dela ali storitev na podlagi drugega pogodbenega razmerja, so sporočili s Fursa. Po Zakonu o dohodnini dohodek (Zdoh-2) iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni prejemek za opravljeno delo ali storitev. Morebitna izplačila povračila stroškov (prehrana, prevoz na delo), izplačana osebi, ki opravi kratkotrajno delo, se štejejo za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.
Uveljavljajo se lahko stroški prevoza in nočitve
Davčna osnova od navedenega dohodka je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada, so še sporočili na Fursu.
[tweet]Tisti, ki vam pomaga pri kratkotrajnem delu, lahko uveljavlja povračilo stroškov prevoza![/tweet]
Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev, opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ter predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pri kratkotrajnem delu delovne pomoči pri delu ni treba plačati.
Kdo lahko opravlja kratkotrajno delo?
Kratkotrajno delo lahko opravljajo:
- zakonec / zunajzakonski partner / partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe,
- zakonec / zunajzakonski partner / partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, oseba, s katero je lastnik ali solastnik družbe ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
- starši in otroci zakonca / zunajzakonskega partnerja / partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe.
[seminar id=”70680″ txt=”Slovenci največkrat vzamemo bolniško zaradi mišično-kostnih bolezni!”]
[wpsr_facebook]