Odmor in počitek na delovnem mestu – preverili smo, kako sta zakonsko urejena.
Med delovni čas se šteje tako efektivni delovni čas (vsak čas, v katerem delavec dela in je delodajalcu na razpolago ter izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi) kot tudi čas odmora med dnevnim delom ter čas upravičenih odsotnosti z dela.
[seminar id=”78019″ txt=”Ne glede na to, če so društva profitna ali neprofitna, morajo v primerih, ko izvajajo plačljive aktivnosti za svoje člane ali javnost, izdajati račune. Ker vodijo poslovne knjige in če prejemajo plačilo v gotovini, jih to zavezuje k uporabi davčnih blagajn.”]
Odmor in počitek na delovnem mestu za odvisna od dolžine delovnika
Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) omejuje maksimalno trajanje polnega delovnega časa na 40 ur na teden. To pomeni povprečno omejitev polnega delovnega časa v določenem obdobju, ki ne sme trajati dalj kot šest mesecev v primerih, ko je polni delovni čas neenakomerno razporejen oziroma začasno prerazporejen.
Pri tem velja poudariti, da zakon pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa določa absolutno omejitev tedenskega delovnega časa in sicer delovni čas v teh primerih ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Le izjemoma, v primerih, ko to narekujejo objektivni, tehnični razlogi ali organizacije dela, se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti upošteva 40 urni polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od enega leta.
[tweet]Ali veste, da slovenska zakonodaja predvideva tudi absolutno omejitev tedenskega delovnega časa?[/tweet]
Odmor in počitek na delovnem mestu: dnevni in tedenski počitek
Poseben počitek delavcu pripada tudi med dvema zaporednima delovnima dnevoma. Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur (dnevni počitek). Delavec, ki mu je delavni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur. V obdobju sedmih zaporednih dni pa ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka še pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur (tedenski počitek). Pri tem pa zakon dopušča možnost, da se z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti lahko za delovna mesta ali poklice v primerih
- kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali
- kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali
- v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela
določi, da se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.
Preberite še:
[seminar id=”70499″ txt=”S poslovnim načrtom se podjetnik pripravi na prihodnje korake na svoji poslovni poti in začrta smer razvoja poslovanja podjetja. V poslovnem načrtu preveri svojo poslovno idejo, oceni prodajo in stroške ter tveganja, s katerimi se bo moral soočiti. “]
[wpsr_facebook]
mene še zanima , le je torej 30 minutni odmor določen in obvezen v delovnem času mišljen za malico kako je je z dodatnimi odmori npr. 2*10mnin ali 2*15 minut je to všteto v delovni čas al se more to nadoknadit ???
hvala za pojasnilo
Spoštovani,
zahvaljujem se vam za vaša vprašanja.
Predlagam vam, da se oglasite na svetovanju pri naši pravnici. Cena ure svetovanja znaša 120,00 EUR plus DDV.
Če se boste odločili za svetovanje, mi prosim sporočite, da vam pripravim ponudbo in vas povežem s svetovalko.
Lep pozdrav,
Data d. o. o.