Čeprav so rezultati pokazali, da je reforma trga dela iz leta 2013 prinesla pozitivne učinke, so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pripravili dokument Za dostojno delo s svežnjem ukrepov, s katerimi želijo omejiti prekerno delo.
Glavni cilj vseh ukrepov je zmanjšanje segmentacije na trgu dela med pogodbami o zaposlitvi za določen in nedoločen čas. Prve so še vedno (pre)pogoste, kljub zakonodaji, ki določa, da se morajo po pravilu sklepati pogodbe za nedoločen čas. Ne glede na to pa na ministrstvu ugotavljajo, da se Slovenija uvršča med države z največjim deležem prehodov v zaposlitev za nedoločen čas.
[seminar id=”75341″ txt=”Ste na tekočem z zakonodajo? “]
Ukrepi zbrani v enem dokumentu
Na ministrstvu so ukrepe, s katerimi želijo urediti trg dela in zajeziti prekerno delo, zbrali v dokumentu, ki so ga naslovili Za dostojno delo. V njem se lotevajo predvsem urejanja na področju nezakonite uporabe atipičnih oblik dela.
Že zdaj 13. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja. Oblike delovnih razmerij, kjer se največkrat izkaže, da gre za prekerno delo, so: 
- pogodba za določen čas,
- pogodba o zaposlitvi za delo s krajšim delovnim časom,
- agencijsko delo,
- civilne pogodbe (avtorska in podjemna pogodba),
- začasno in občasno delo dijakov in študentov,
- fizične osebe z dejavnostjo (s. p.).
V teoriji je sicer prekerno delo oziroma pojem prekernost označuje negotovo, kratkotrajno, začasno in občasno plačano delovno aktivnost. Prekarizacija prinaša predvsem negativne posledice tako na mikro (odsotnost minimalne pravne ekonomske in socialne varnosti delavcev) kot na makro (obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti, davčna politika) ravni.
Kako želijo na ministrstvu zajeziti prekerno delo?
Ministrstvo želi z namenom zmanjšanja uporabe atipičnih oblik dela najprej ureditev delovanja Inšpektorata RS za delo (IRSD) in Finančne uprave RS (Furs). Želijo zagotoviti samodejno ukrepanje Fursa glede kršitve davčnih predpisov, ko IRSD ugotovi kršitev pri uporabi navedenih oblik dela, čeprav gre za delo z elementi delovnega razmerja. Hkrati bi IRSD dobil pooblastila, da lahko delodajalcu naloži zaposlitev delavca za katerega so ugotovili, da je v prikritem delovnem razmerju.
Ministrstvo predlaga višje globe za primere, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, delodajalci pa z delavci ne sklenejo ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Sankcije bi v teh primerih uvedli tudi za delavce, ti pa bi se ji (morda) lahko izognili v primeru samoprijave. Globe za delodajalce trenutno znašajo 3.000 evrov oziroma 1.500 evrov za manjšega delodajalca ter 450 evrov za delodajalca posameznika.
Na ministrstvu predlagajo tudi spremembo zakonodaje o evidencah na področju dela in socialne varnosti tako, da bi morali delodajalci beležiti točne ure prihoda in odhoda z delovnega mesta, ne le kvote ur. S tem bi inšpektorjem omogočili boljši nadzor nad tem, kdaj delavci delajo (dopoldan, popoldan, ponoči) ter ali delodajalci spoštujejo pravico do počitka med dvema zaporednima delovnima dnevoma in pravico do tedenskega počitka.
Urediti želijo tudi področje razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na ministrstvu namreč ugotavljajo, da reforma trga dela tja ni posegla, je pa vse več vprašanj povezanih z vsebinsko ustreznostjo in učinkovitostjo dopustnih razlogov za odpoved pogodbe s strani delodajalca, tako z vidika posledic za delodajalce in delavce kot za družbene podsisteme (socialna in pravna varnost).
Dokument je uperjen tudi proti sivi ekonomiji. Na ministrstvu želijo zasnovati celostno oglaševalsko kampanjo, ki bo vključevala vse relevantne oblikovalce politik in nadzorne institucije na področju trga dela s posebnim poudarkom na vlogi socialnih partnerjev ter dvig nivoja zagotavljanja informacij tako za delavce kot za delodajalce izven obstoječih institucionalnih okvirjev (npr. vzpostavitev posebnega spletnega portala, svetovalnic itd.)
[svetovanjecta id=”0″ msg=””]
Sveženj ukrepov ministrstva se dotika tudi stroškov dela v gospodarstvu. Ne glede na obliko dela je namreč za Slovenijo značilna razmeroma visoka obremenitev dela na strani delavca-izvajalca, ki izhaja predvsem iz razlike v višini plačila prispevkov za socialna zavarovanja, ki je na stani delavca bistveno višja kot na strani delodajalca. Zato v zvezi s tem predlagajo nadaljnje:
- Razmislek o znižanju obdavčitve dela z namenom spodbujanja zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ob hkratni identifikaciji nadomestnih virov javnofinančmnih prihodkov,
- poenotenje osnov in prispevnih stopenj za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja za vse dogodke iz dela za vse oblike dela,
- preučitev ustreznosti in smotrnosti različne davčne obremenitve fizičnih oseb, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, z vidika trga dela.
[seminar id=”70676″ txt=”Kakšno naj bo ime podjetja? Koliko dejavnosti lahko registriram? Že poznate odgovore na vsa vprašanja, preden zaplujete v poslovne vode?”]
Obenem ministrstvo izpostavlja prilagoditev sistemov socialne varnosti na način, da bodo ti zagotavljali maksimalno možno socialno varnost tudi zaposlenim v atipičnih oblikah dela s poudarkom na prilagoditvi sistema nadomestil za primer brezposelnosti.
V dokument so zajeli tudi ukrepe za varno in zdravo delovno okolje. Želijo si več preventive pri zagotavljanju varnega in zdravega delovnega okolja, s kampanjo Zdravo delovno okolje ter programom uvajanja varnosti in zdravja pri delu v vzgojo in izobraževanje. Predlagajo tudi uvedbo pravilnika ministrstva za zdravje, ki bo urejal poklicne bolezni in dela ter njihove postopke ugotavljanja, potrjevanje in prijavljanja ter širitev brezplačnega portala za ocenjevanje tveganja v posameznih gospodarskih dejavnostih OiRA.
Vir: Za dostojno delo
[wpsr_facebook]