Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke
Dodatki k plači zajemajo delo v nočnem času, za delo v nedeljo in na praznik in dela prost dan. Delo v nočnem času in kdo so nočni delavci sicer na splošno določa Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih pa praznike in dela proste dneve pri nas.
Dodatki k plači, kdo dobi dodatek za nočno delo?
Dodatek za nočno delo pripada tako delavcem, ki delajo le nekaj ur v času med 23. in šesto uro zjutraj naslednjega dne kot tistim, ki so z razporeditvijo delovnega časa razporejeni v nočno delovno izmeno.
Obračunava pa se le za čas, ko je delavec delal v nočnem času. Če je torej pričel delati ob 17. uri in je delal do 1. ure zjutraj, delavcu pripada dodatek za nočno delo le za dve uri med 23. uro in 1. uro naslednjega dne.
Za nočno delovno izmeno pa se šteje nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Delavci, ki delajo ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa, pa imajo pravico do posebnega varstva, saj gre za nočne delavce.
Delodajalec mora nočnim delavcem ob dodatku za nočno delo zagotoviti tudi daljši dopust, ustrezno prehrano med delom in strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa. Delodajalec mora za delavce v nočnih izmenah zagotoviti periodično izmenjavo, delavec ene izmene pa sme ponoči delati najdlje en teden. Na nočno delo delodajalec ne sme razporediti delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela.
Dodatki k plači, kdo dobi dodatek za delo v nedeljo, na praznik in dela prost dan?
Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih imamo pri nas praznike, ki so tudi dela prosti dnevi na 1. januar (novo leto), 8. februar (Prešernov dan), 27. april (dan upora proti okupatorju), 1. in 2. maj (praznik dela), 25. junij (dan državnosti), 1. november (dan spomina na mrtve) in 26. december (dan samostojnosti in enotnosti). Dela prosti dnevi, ki pa niso državni prazniki, so tudi velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek, binkoštna nedelja, 15. avgust (Marijino vnebovzetje), 31. oktober (dan reformacije) in 25. december (božič).
Prazniki, ki pridejo na nedeljo, se pri nas ne prenašajo na naslednji delovni dan. Če delavec dela na nadeljo, ki je tudi dela prost dan, pa se zanj obračuna le en dodatek, običajno je to tisti, ki je zanj ugodnejši.
Kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti pa nato določajo višino dodatkov za delo v nočnem času, za delo na praznik, na dela prost dan in ob nedeljah.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine določa, da je delavec upravičen do dodatka za nočno delo v višini 75 odstotkov od osnovne urne postavke in za delo ob nedeljah in ob dela prostih dnevih v višini 100 odstotkov. Za delo na 1. januar, 1. maj, 1. november, 25. december in velikonočno nedeljo je upravičen do dodatka v višini 200 odstotkov od osnovne urne postavke.
Kolektivna pogodba za dejavnost gostinstva in turizma pa predpisuje, da je delavec upravičen do dodatka za nočno delo v višini 50 odstotkov urne postavke in isto za delo v nedeljo. Za delo na državni praznik oziroma na po zakonu prosti dan mu poleg plače pripada 150 odstotkov urne postavke, če ne more koristiti prostega dne, če ga lahko pa 50 odstotkov. Za delo na silvestrovo po 18. uri mu pripada 150 odstotkov dodatka.
Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo pa pripada delavcu dodatek za nočno delo v višini 30 odstotkov, za delo v nedeljo in na praznike ter dela proste dneve v višini 50 odstotkov ter za delo na silvestrovo od 20. ure dalje prav tako 50 odstotkov.
[datainfo]
Več si lahko preberete tudi v prispevkih:
- Minimalna plača na pragu sprememb,
- Nočno delo med drugim prepovedano starejšim delavcem,
- ZDR-1: Dodatka za delo v nedeljo in na praznike se izključujeta.
Če potrebujete pomoč pri oblikovanju pogodb o zaposlitvi v skladu z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami, se lahko obrnete na naš podjetniški oddelek. Pri pravilnem obračunu plač pa vam bodo pomagali izkušeni računovodje v našem računovodstvu.
[wpsr_facebook]