Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona.
O delu na črno – kaj je in kaj ni – smo pisali že v prvem delu članka. V drugem delu si pa lahko preberete kaj je zaposlovanje na črno, kakšne so njegove slabosti in kakšne posledice doletijo zaposlovalca za črno.
Kaj je zaposlovanje na črno?
Za zaposlovanje na črno se šteje, če delodajalec:
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
- z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
- omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
- zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev ali
- nezakonito zaposli državljana tretje države.
V primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, mora imeti delavec izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela.
Kaj ni zaposlovanje na črno?
Zaposlovanje na črno ni:
- kratkotrajno delo
- nujno delo in humanitarno, karitativno, delo za invalidske organizacije prostovoljno ter dobrodelno delo.
Sankcije
Zaposlovanje na črno je prepovedano. Za tistega, ki zaposluje na črno, naj bo to pravna oseba ali samozaposlena oseba ali posameznik, ki delovno silo zaposli na črno, so predvidene sankcije. Za zaposlovanje na črno in ugotovljene kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so predvidene globe.
Zaposlovanje na črno je tudi kaznivo dejanje, za katero je zagrožena tudi zaporna kazen do enega leta oziroma v določenih primerih do treh let.
Delodajalec, ki je zaloten, da ima na črno zaposleno osebo, mora to osebo zaposliti za nedoločen čas.
Slabosti dela in zaposlovanja na črno
Za delo in zaposlovanje na črno:
- nimate obveznega zdravstvenega zavarovanja;
- niste zavarovani za primer nezgode pri delu ali poklicne bolezni, zato ostanete brez zaposlitve in brez nadomestila v primeru nezmožnosti za delo;
- so pogoji, v katerih delate, nenadzorovani ter pogosto slabši in težji (izpostavljeni ste večji možnosti nesreč);
- večje tveganje za izgubo dela;
- ste brez zagotovila, da boste dejansko prejeli plačilo za opravljeno delo;
- ste brez pravice do odpravnine, letnega dopusta, regresa za letni dopust, regresa za prehrano, povrnitve potnih stroškov,…;
- niste upravičeni do nadomestila za primer brezposelnosti;
- se vam opravljeno delo ne všteva v delovno dobo in se ne bo upoštevalo za pokojnino.
V izogib kazenskim sankcijam, ki so predvidene za kršitelje Zakona, podjetniki lahko do-registracijo dejavnosti podjetja in prijavijo delavca v zavarovanje, opravijo tudi na vsaki VEM točki. Storitev je za samostojne podjetnike in lastnike oziroma zastopnike družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) brezplačna. Za rezervacijo svojega termina nas lahko pokličite na telefonsko številko 01 6001 530 ali nam pišete na data@data.si.
Vas zanima, katera oblika zaposlitve delavcev je iz stroškovnega vidika za vaše podjetje najbolj optimalna? Vabljeni na seminar Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev?
Pripravila: Anja Grahek
[wpsr_facebook type=”send” showfaces=”0″ width=”150″]