Psihometrični testi – namenjeni so ocenjevanju primernosti kandidatov za zaposlitveno mesto, pa tudi ocenjevanju zaposlenih v podjetju.
Psihometrični testi so vedno bolj uveljavljeni pri preizkušanju novih kandidatov. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da lahko delodajalec že pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi preizkusi znanja oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi. Lahko pa psihometrično testiranje delodajalec izvede tudi v času trajanja delovnega razmerja.[oblacek id=6 txt=”Potrebujete nasvet s področja delovnega prava?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]
Informativni izračun dohodnine
Psihometrični testi – kdo jih izvaja?
Delodajalec lahko za tako testiranje strokovno usposobljenemu psihologu oziroma instituciji naroči, da izvede testiranje. Psihometrični testi so namenjeni temu da delodajalec tako ugotovi, kateri od kandidatov ima lastnosti, ki so za delo na določenem delovnem mestu zaželene. V tem primeru lahko delodajalec od izvajalca takega psihometričnega testiranja dobi zgolj podatek o tem, ali kandidat glede zaželenih lastnosti zahtevam za delovno mesto ustreza ali ne (npr. ne pošlje odgovorov na posamezna vprašanja).
Kaj preverjajo psihometrični testi?
Psihometrični testi so vprašalniki, s katerimi se poskuša ugotoviti osebnostni profil posameznika, njegovo vedenje in motiviranost. Na podlagi rezultatov psihometričnih testiranj sodelavcev se veliko delodajalcev odloči, ali bodo kandidata zaposlili ali ne.
Gre za način testiranja za katerega se delodajalci v procesu ugotavljanja primernosti kandidatov vedno bolj poslužujejo. Takšen način pa postaja del procesa selekcije.
Preberite tudi: Kdaj v pokoj?
Osebne lastnosti posameznika, ki je zaposlen na določenem delovnem mestu so brez dvoma pomembne za opravljanje del in nalog tega delovnega mesta. Na nekaterih delovnih mestih pa celo odločilne.
Koliko časa se psihometrični testi lahko hranijo?
Rezultati psihometričnega testiranja posameznika spadajo med osebne podatke delavcev. V skladu s prvim odstavkom 48. člena ZDR-1, se osebni podatki delavcev lahko zbirajo obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam. Slednje samo, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) med drugim določa obvezno vodenje Evidence o zaposlenih delavcih (kjer se hranijo podatki delavcev). Smiselno je, da podjetje za vsakega delavca vodi personalno mapo. V teh mapah shranjuje dokazila o podatkih zaposlenega in vsa druga dokazila, ki so potrebna za vodenje drugih evidenc s področja dela.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Psihometrični testi – kako je z osebnimi podatki?
V skladu z ZDR-1 in ZEPDSV sme delodajalec v personalnih mapah hraniti le tiste osebne podatke delavcev, ki so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec torej lahko hrani ugotovitve psihometričnih testiranj samo v primeru, ko je takšno ugotavljanje lastnosti kandidatov /zaposlenih potrebno za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Psihometrični testi naj se hranijo v personalnih mapah delavcev toliko časa, kolikor je to primerno.