Jubilejna nagrada za javni sektor: do 577 evrov

Jubilejna nagrada za javni sektor

Jubilejna nagrada za javni sektor zaposlenim pripada, ko dosežejo 10 let delovne dobe. Višino nagrade določa Zakon o uravnoteženju javnih financ. Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada za javni sektor v višini:

• za 10 let delovne dobe: 288,76 evra,
• za 20 let delovne dobe: 433,13 evra,
• za 30 let delovne dobe: 577,51 evra.

Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da je delovna doba v tem primeru delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

Država od javnih zavodov pričakuje dosledno spoštovanje delovnopravne zakonodaje in številnih drugih predpisov – četudi nimate zaposlenih svojih pravnih strokovnjakov. Predstavljamo vse zakonodajne zahteve za javne zavode na področju delovnega prava.

[izobrazevanje type=”samozaposlitev”]

Ste razočarani nad zneskom jubilejne nagrade in višino plače v javnem sektorju? Če se odločite za samozaposlitev, boste lahko višino svoje plače določali sami. Vabljeni na brezplačen seminar!

Kdaj mora biti izplačana?

Jubilejna nagrada za javni sektor se izplača zaposlenemu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev.

Bolj natančno je sicer to, kako se dodeljuje jubilejna nagrada, orisano v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Imate težave glede izplačila jubilejne nagrade? Posvetujte se z našimi pravniki, ki imajo bogate izkušnje na področju delovnega prava!

Jubilejna nagrada v gospodarstvu

Jubilejna nagrada delavcem v gospodarstvu pripada, če jo predpisujejo veljavne kolektivne pogodbe, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč nikjer ne določa, kdaj in kako bi se delavcem morala dodeliti jubilejna nagrada.

Glede na dogovor lahko delavcu v gospodarstvu  jubilejna nagrada pripada za okroglo obletnico delovne dobe ali delovne dobe pri delodajalcu. V kolektivni pogodbi, aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi je običajno določeno, kdaj in v kakšni višini se jubilejna nagrada izplača delavcu. Nagrada se nato izplača, ko so pogoji, določeni v enem od teh dokumentov, izpolnjeni.

Jubilejna nagrada je sicer lahko poljubno visoka, vendar pa že omenjena Uredba predpisuje, do katere višine je izplačilo neobdavčeno in se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Glede na pravila za obdavčitev, lahko delavec pri enem delodajalcu dobi izplačano jubilejno nagrado za en jubilej le enkrat.

Jubilejna nagrada: neobdavčeno

In do kakšne višine se jubilejna nagrada ne všteva v davčno osnovo?

• za 10 let delovne dobe: 460 evrov,
• za 20 let delovne dobe: 689 evrov,
• za 30 let delovne dobe: 919 evrov in
• za 40 let delovne dobe: prav tako 919 evrov.

Vas zanima, kako je sicer obdavčena posamezna plača? Preverite z našim spletnim izračunom!

Informativni izračun plače

Jubilejna nagrada dvakrat?

Če delavec dela deset let pri prvem delodajalcu, lahko prejme le eno izplačilo jubilejne nagrade za deset let neobdavčeno, nova jubilejna nagrada za isti jubilej (npr. za skupno delovno dobo 10 let) pa bi bila obdavčena. Če pa bi dopolnil deset let skupne delovne dobe in dobil izplačano jubilejno nagrado, nato pa se prezaposlil k drugemu delodajalcu in bi mu ta želel kasneje izplačati jubilejno nagrado za delovno dobo desetih let pri enem delodajalcu, pa to spet ne bi bilo obdavčeno. Druga izplačana jubilejna nagrada se delavcu v tem primeru ne bi vštela v davčno osnovo. Delodajalec pa ne more npr. izplačati delavcu neobdavčeno najprej jubilejne nagrade za skupno delovno dobo desetih let, nato pa še jubilejno nagrado za deset let pri delodajalcu.

[izobrazevanje type=”hobi-ideja-pomlad”]

Morda svoje prihodke lahko izboljšate tudi z najljubšim hobijem – preverite s pomočjo izkušene podjetniške svetovalke!

[wpsr_facebook]