Veljati je začela novela zakona o kmetijstvu, ki daje podlago za ustanovitev čebelarske akademije, izboljšuje odnose v verigi preskrbe s hrano in vpeljuje možnost začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu. Nova oblika dela naj bi v kmetijstvu zmanjšala delo na črno, brezposelnim pa omogočila delo vsaj krajši čas.
>>> Kako lahko vsi tisti, ki že imate registriran s. p., zaposlujete delavce, razlagamo na brezplačnem izobraževanju Podjetnik sem – kaj pa zdaj?.
[izobrazevanje type=”podjetnik-sem”]
Novela zakona o kmetijstvu daje možnost za začasno ali občasno delo
V kmetijskih panogah sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo se bodo lahko delavci po novem zaposlili na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu. In sicer za dela, za katera je značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili v določenem obdobju oziroma sezoni. Doslej so kmetje delavce za sezonska dela najpogosteje najemali prek podjemne pogodbe.
Delo po novi pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu ima lahko elemente delovnega razmerja. Kljub temu pa se šteje, da gre za civilno pogodbo. Naročniki začasnega ali občasnega dela so lahko kmetje in kmetijska podjetja, ali pa samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo katero izmed navedenih dejavnosti.
Novela zakona o kmetijstvu določa, da delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu na posameznem kmetijskem gospodarstvu lahko poteka največ 120 dni v koledarskem letu. Posamezni delavec pa lahko tovrstno delo opravlja največ 90 dni v koledarskem letu.
Pri tem ni nobene omejitve, koliko delavcev lahko omenjenih 120 dni v letu dela pri posameznem kmetu oziroma delodajalcu. Prav tako lahko tudi posamezen delavec dela na enem ali več kmetijskih gospodarstev. Pri čemer je treba upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) glede delovnega časa, odmorov in počitkov.
>>> Delovni čas: Delavec ne sme delati več kot 56 ur na teden
Kmetje bodo morali voditi evidenco
Novela zakona o kmetijstvu določa, da bodo naročniki morali zaradi izvajanja nadzora delovnih inšpektorjev, voditi dnevno evidenco. Ta mora obsegati podatke o osebnem imenu in naslovu izvajalca, številu opravljenih dni začasnega ali občasnega dela ter podatke o izrabi delovnega časa posameznega izvajalca, vključno s točnim časom prihoda na delo in odhoda z dela. Evidenco bodo morali naročniki hraniti pet let po izteku koledarskega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena, in jo na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled.
>>> Bi se tudi vi radi ukvarjali s tistim, kar vas zares veseli? Pozanimajte se, kakšne so prednosti in slabosti samozaposlitve, in brezplačno opravite postopek za ustanovitev podjetja na VEM točki DATA.
[izobrazevanje type=”samozaposlitev”]
Novela zakona o kmetijstva določa tudi najnižjo urno postavko
Urna postavka delavca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu ne sme biti nižja od 4,79 evra bruto, določa Novela zakona o kmetijstvu v 105.d členu. Višina najnižje urne postavke se bo sicer usklajevala z gibanjem povprečne plače. Znesek bo vsako leto najkasneje do 1. aprila določil minister za kmetijstvo.
Naročnik dela je delavcu dolžan izplačati plačilo za opravljeno delo v 15 dneh po opravljenem delu, oziroma če je pogodba sklenjena za več kot mesec dni, do 15. v mesecu za pretekli mesec
Delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu se šteje kot delo v okviru drugega pravnega razmerja. Zanj je naročnik oziroma delodajalec dolžan delavca vključiti v obvezna socialna zavarovanja.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja posebni davek na določene prejemke, se od pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu poseben davek ne plača.
Določbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu se bodo sicer začele uporabljati s 1. julijem 2018.
>>> Pri sklepanju pogodb za delo vam lahko pomagajo tudi naši pravniki > pravno svetovanje. Pokličite nas na 01 600 15 30 ali pa nam pišite na data@data.si.
[wpsr_facebook]