Zapiranje s.p.

Zapiranje s.p. poteka tako, da morate vsaj 15 dni pred želenim dnevom prenehanja dejavnosti (presečni datum) to sporočiti na Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Obvestilo o prenehanju lahko pošljete v objavo prek aplikacije OOPS ali skeniranega po elektronski pošti na naslov objava.prenehanja@ajpes.si, obvestilo o prenehanju dejavnosti s. p. pa najdete tukaj. Zelo podrobno, kako Ajpes obvestiti o prenehanju dejavnosti, najdete tu.

[seminar id=”70674″ txt=”Samozaposlitev kljub številnim prednostim prinaša tudi nekatere slabosti. Jih še ne poznate?”]

Gre za novost iz lanskega avgusta. Preden želite zapiranje s.p. urediti tudi na VEM točki, morate torej to najprej sporočiti na Ajpes.

Zapiranje s.p. – kdaj na VEM točko?

Na VEM točki uredite prijavo za izbris. To morate storiti najmanj tri dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Podjetje se zapre tretji dan od oddaje prijave za izbris oziroma katerikoli kasnejši dan, četrti dan pa na naslov podjetja prejmete Sklep o izbrisu poslovnega subjekta iz Poslovnega registra Slovenije.

Po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije morate urediti tudi odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj in obveznosti do Finančne uprave RS (Furs) ter na banki zapreti poslovni račun.

Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj

Če boste odjavo od obveznih socialnih zavarovanj urejali na točki VEM, morate to storiti pred izbrisom iz registra! V tem primeru je pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris.

Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj morate sicer oddati najpozneje v osmih dneh od dneva izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije (obrazec M-2). V tem primeru morate to storiti po pošti ali neposredno na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS.

[tweet]Zapiranje s.p. je treba najprej javiti na Ajpes, šele nato pridete na točko VEM! [/tweet]

Obveznosti do Fursa

Kot samostojni podjetnik morate v 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na Furs vložiti davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. Obračun lahko oddate samo preko sistema eDavki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.

Po odjavi iz zavarovanja je priporočljivo na Furs pridobiti potrdilo o plačanih prispevkih, saj vam bo potrdilo koristilo pri dokazovanju dolžine delovne dobe, če bi kadarkoli v prihodnosti nastal spor glede dolžine delovne dobe in plačanih prispevkov. Zaradi tega je priporočljivo, da kot podjetnik tudi sami vodite evidenco o tem, koliko prispevkov je bilo plačanih ter jo shranite.

Obveznosti do zaposlenih

Svojim zaposlenim morate pravočasno vročite odpoved delovnega razmerja (najmanj 30 dni prej), ki se brez vročitve ne zaključi, tudi če podjetje zaprete. V primeru nevročitve boste morali plačati globo. Dokazilo o prenehanju delovnega razmerja je treba priložiti tudi pri odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Za zaposlene je pomembna navedba razloga odpovedi, da bodo upravičeni do nadomestila za brezposelnost.

Delavcem pripada odpravnina, in sicer za primer odpovedi iz poslovnih razlogov. Zaposleni so upravičeni do odpravnine za vsako leto delovnega razmerja pri zadnjem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih.

[svetovanjecta id=”0″ msg=””]

Odpravnina za zaposlene

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača v zadnjih treh mesecih z upoštevanjem faktorja trajanja zaposlitve. Za zaposlitve, ki so trajale od 1 do 10 let ta znaša 1/5 plače, za tiste od 10 do 20 let 1/4 plače ter za tiste, ki so trajale več kot 20 let 1/3 plače za vsako leto zaposlitve. Odpravnine do višine desetih povprečnih mesečnih plač v Sloveniji so neobdavčene. To ne velja za odpuščene družinske člane, kjer se znesek odpravnine obravnava kot prenos sredstev v privatno last in je v celoti obdavčen.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da se z globo v višini od 200 do 5.000 evrov za prekršek (odvisno od velikosti podjetja) kaznuje podjetnika, če ta ne prijavi prenehanja poslovanja v skladu z zakonom.

Kot samostojni podjetnik se morate tudi zavedati, da ste po zaprtju statusa še vedno odgovorni za vse neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem. Prav tako prevzamete pravico do vseh neplačanih terjatev, ki jih ima vaš s. p. do svojih kupcev na dan zaprtja.

[seminar id=”75341″ txt=”Samostojni podjetniki, poznate vso zakonodajo, ki jo morate poznati za uspešno delovanje podjetja?”]

Stečaj s.p.

Pogoj za sprožitev osebnega stečaja podjetnika posameznika ali zasebnika je dolgoročna plačilna nesposobnost oziroma trajnejša nelikvidnost.

Dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, je trajneje nelikviden, če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti.

Če imate v zvezi z zaprtjem s. p. kakršno koli vprašanje, pokličite naše svetovalce na 01/6001 – 530 oziroma jim pišite na elektronski naslov data@data.si.

Če želite vedeti več (zapiranje s.p.), preberite tudi:

[wpsr_facebook]