Beseda inšpekcija v nas največkrat zbudi občutek nelagodja, strahu, napetosti. Čeprav mnogi menijo, da inšpektorji kazni pišejo z velikim užitkom, je njihova primarna vloga predvsem svetovalnega značaja, delovni inšpektorji pa so velikokrat tudi zgolj mediatorji med delavci in delodajalci.
Podjetniki, izognite se nepotrebnemu polnjenju državne blagajne!
[seminar id=”75341″ txt=”Smo v vas vzbudili zanimanje? Kako v resnici deluje inšpekcijski nadzor in koliko inšpektorskih služb imamo v Sloveniji?”]
Čeprav v Sloveniji obstaja 25 inšpektorskih služb, se boste podjetniki v času poslovanja zagotovo srečali z naslednjimi tremi: tržno, finančno in delovno inšpekcijo. Po statistiki sodeč se kazni, ki jih inšpektorji izrečejo, pojavijo ravno zaradi nepoznavanje zakonodaje, v večini primerov ne gre za namerne kršite. ko podjetnik začne poslovati, naj se raje ukvarja s poslom, ostale zadeve, ki se tega ne tičejo, pa prepusti strokovnjakom. Ali drugače: računovodje naj se ukvarjajo z računi, pravniki z zakoni. Ne izgubljate časa in vaše poslovanje že v začetku postavite na dobre temelje. Ceneje si je plačati, recimo, stotaka, in mirno spati, se strinjate?
[svetovanjecta id=”0″ msg=””]
Inšpektorji imajo radi “sezonske” dejavnosti
Veliko podjetnikov ima pred inšpektorji strah, kot otroci pred policijo. Njihova funkcija, ena primarnih, ki se velikokrat pozablja, je pravzaprav funkcija svetovanja, delovni inšpektorji pa so velikokrat tudi ‘mediatorji’ med delavci in delodajalci. Inšpektor ima pri izvajanju nadzora veliko pravic, v nekaterih primerih več kot policija. Inšpektorji se morajo kljub temu pri izvajanju nadzora držati svojih načel, pri tem pa izpostavljamo predvsem načelo sorazmernosti (da se nadzor izjava tam, kjer je nujno potreben), pomemben pa mora biti tudi na višino kazni (kazen je vedno razpisana v nekem razponu; glede na pomanjkljivost je treba določiti primerno višino kazni). Prijave inšpekcijski službi so lahko anonimne, če pa niso, lahko prijavitelj zahteva pojasnila, kaj se z omenjeno prijavo dogaja oziroma kakšno je njeno stanje. Inšpekcijski nadzor je lahko reden ali izreden (prijave), med redne pa največkrat naletijo zavezanci, ki so ‘na udaru’ glede na sezono. Denimo, ob menjavi gum je povečan inšpekcijski nadzor pri vulkanizerjih, ob prvem novembru pa so na udaru cvetličarji.
Ali ste vedeli … ?
- Da ste v objektu, kjer poslujete, dolžni postaviti ograjo na stopnišče na obe strani, če ima stopnišče več kot 11 stopnic?
- Da v Sloveniji obstaja 25 inšpektoratov, ki pokrivajo različna področja?
- Da je inšpektor dolžan spoštovati zavezanost k tajnosti podatkov tudi po tem, ko se upokoji?
[tweet]Kako ukrepati, ko pride inšpekcija? Preverite, če poznate svoje pravice![/tweet]
Ko pride inšpekcija: kaj lahko storite?
Najpomembneje je izpostaviti, da ko zavezanca obišče inšpekcija in ga opozori na pomanjkljivosti, mora le ta napake odpraviti v roku osmih (8) dni. Ko to stori, mora o tem sam obvestiti inšpektorja. Delo inšpektorja ne vključuje tega, da zavezanca kliče in preverja, če je pomanjkljivosti že odpravil. Če zavezanec tega ne stori, mu lahko grozi kazen, kljub temu, da je pomanjkljivosti sicer odpravil.
Zavezanec mora biti pri nadzoru prisoten, če je le ta napovedan. Če ni prisoten, inšpekcijska služba izda zapisnik o nadzoru, podjetnik pa ima 48 ur časa, da nanj odgovori. Pravica podjetnika je tudi, da odkloni vstop v stanovanje. Posameznika pri tem zakonsko varuje člen (36.) Ustave RS o nedotakljivosti stanovanja. To je še posebej pomembno pri podjetnikih, ki imajo podjetje registrirano na svoj domači naslov. Če se dejavnost, kljub temu, da je podjetje registrirano na domu, izvaja drugje (t. i. poslovna enota), inšpekcija nadzor izvaja tam. V primeru, da obstajajo potrebe in razlogi po pregledu stanovanja, kjer zavezanec živi, se mora inšpektor natančno držati tega, da pregleduje del stanovanja do te mere, da ne posega v posameznikovo zasebnost. Zavezančeva pravica je tudi ta, da vloži pravna sredstva. V tem primeru lahko govorimo o ugovoru na ugotovitev inšpektorja. O tem presoja organ, ki je uredbo izdal (pristojni inšpektorat). V kolikor govorimo o pritožbi, o tem odloča organ, ki je eno stopnjo višje od inšpektorske službe – pristojno ministrstvo. Posameznik lahko zahteva tudi vrnite dokumentov (inšpekcija jih lahko zaseže med 8 do 15 dni, odvisno od vrste dokumenta), določenega inšpektorja lahko izloči kot pravno osebo (v primeru sumov na inšpektorja kot osebo), pri čemer se mora zavedati, da mora podati jasne dokaze in da se postopek lahko zavleče, posameznik pa lahko zahteva tudi povračilo stroškov (če je denimo inšpektor pri nadzoru po pomoti razbil npr. vazo).
[seminar id=”70677″ txt=”Če imate hobi, iz katerega bi želeli narediti posel, je to zelo spodbudno! Kljub vsemu pa morate pred tem poznati tudi zakonodajo, še posebej, če se bo vaš posel ukvarjal s hrano, pijačo in prodajo!”]
[wpsr_facebook]