Višja urna postavka za študentsko delo je bila sprejeta 10. oktobra 2019 z novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki bo stopila v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto. Ukrep določa, da se bo minimalna urna postavka za študente in dijake, ki opravljajo delo preko študentske napotnice zvišala iz trenutnih 4,89 EUR bruto na 5,4 EUR bruto.
Kaj pa po končanem študiju? Vas zanima kakšne so prednosti samozaposlitve? Pišite našim strokovnjakom na data@data.si ali se prijavite na katerega izmed naših seminarjev. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja!
Višja urna postavka za študentsko delo izhaja iz minimalne plače
Izračun urne postavke izhaja iz minimalne plače: 940,58 € BRUTO/174 = 5,4 EUR.
[oblacek id=6 txt=”Potrebujete nasvet s področja delovnega prava?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]
Po navedbah socialnih partnerjev (npr. Zveza sodobnih sindikatov Slovenije) se bo višina študentske urne postavke odslej tudi usklajevala z minimalno plačo. Kar lahko razumemo, da se bo z vsakokratnim zvišanjem druge, korigirala tudi prva. S tem se bodo zmanjšale tudi možnosti za socialni damping. Četudi želijo socialni partnerji vse bolj izenačiti študentsko delo z redno obliko dela po ZDR-1, zlasti pravice, še vedno ni zakonsko predvideno, da bi študentom in dijakom pripadala dodatka za prevoz in malico, še manj za dela proste dneve, vikende in nočno delo.
Višja urna postavka – vir preživetja za študente
Na trenutke pozabljamo, da postaja študij iz leta v leto vse bolj privilegij premožnejših. Poleg rednih mesečnih stroškov za hrano in bivališče, imajo študirajoči tudi druge izdatke. Vsi tudi ne živijo v študentskih domovih, saj tam ni prostora za vse. Nekaterim pa to tudi ne ustreza, kar je v premožnih nacionalnih državah kot je Slovenija, povsem legitimno, ne glede na njihov socialni položaj. Smo namreč v letu 2019, ko je slovenska družba močno napredovala – BDP na prebivalca je narasel na 22 tisoč evrov, dvignil se je življenjski standard iz katerega pa študentje niso izključeni. Zato ni prav nič narobe – da poleg drugih družbenih skupin – tudi oni pridobijo socialne pravice.
[izobrazevanje type=”samozaposlitev”]
Višja urna postavka za študentsko delo za posamezne študente predstavlja vir dodatnega zaslužka. Višja urna postavka koristi tudi tistim, ki se zaradi pomanjkljive štipendijske politike v Republiki Sloveniji pogosto znajdejo na robu preživetja. Zato študentskega dela ne smemo razumeti kot dominantno obliko dela, temveč kot nekakšen socialni korektiv. Višjo urno postavko za študentsko delo pa kot intervencijo političnih odločevalcev, ki koristi najranljivejšim.
Višja urna postavka in pomisleki
A tudi tokrat so nekateri pri sprejemanju novele za študente izrazili skepticizem. Predvsem s pomisleki o tem, da bo višja urna postavka študentskega dela dolgoročno povzročila več škode kot koristi. Eden od argumentov je ta, da bo višja urna postavka študentskega dela povzročila zmanjšanje ponudbe študentskih del na trgu. Pri čemer jih večina, ki temu pritrjuje spregleda, da konkurenčnost študentskega dela ni v višini urne postavke, temveč v njegovi fleksibilnosti. Nenazadnje večina študentov dela okoli 60-80 ur na mesec, kar pomeni, da zaslužijo okoli 300 evrov (pavšalni izračun).
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.
[wpsr_facebook]
Morda vas zanima tudi:
- Izplačilo poslovne uspešnosti (božičnica) je lahko NEOBDAVČENO!
- Dodatek za delovno dobo – Kako se obračuna?
- Pravica do odpravnine tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas
- Gotovinsko poslovanje med podjetji
- Minimalna plača z novim letom višja!