Delovna miza oziroma delovna površina naj ne bi smeli na otip biti hladni, pripadalo naj bi vam tudi počivalo za noge … marsikaj se najde v zakonih in pravilnikih, ki urejajo varnost in zdravje na delovnem mestu.
Usposabljanje in test s področja varstva in zdravja pri delu je obvezno za vse delodajalce, ne glede na velikost, število zaposlenih, dejavnost in obliko.
[seminar id=”70680″ txt=”Sta že minili dve leti od zadnjega preverjanja usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu?”]
Ali ste vedeli …?
- Da obstaja Pravilnik o varnost in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom, ki točno določa, če delamo za računalnikom, kako visoka mora biti delovna miza, koliko centimetrov mora biti oddaljen zaslon, kakšno mora biti sedalo?
Da če delate za računalnikom več kot 4 ure dnevno, to za vaše zdravje oziroma oči že pomeni tveganje? Ne dovolite, da bi se vam v ekran bleščalo. Pekoč občutek oči, ki ga tveganje lahko povzroči, je največkrat posledica napačno postavljenega monitorja.- Da mora biti zapestje, če upravljate z računalniško “miško”, čim bolj naravnost, da preprečite poškodbo karpalnega kanala?
- Da naj bi po pravilniku vsakemu delavcu, ki dela za pisalno mizo, pripadalo počivalo za noge?
- Da hrup na delovnem mestu predstavlja večje nevarnosti, kot si morda mislite? Na svetu menda ni človeka, ki bi bil imun na hrup. V primeru hrupa se na delo težje osredotočimo, tvegamo pa tudi naglušnost, stres in okvare srca.
- Da so dovoljene temperaturne razmere za delo v pisarni med 19. in 28. stopinjami Celzija?
- Da Slovenci največkrat vzamemo “bolniško” zaradi mišični-kostnih bolezni?
Varnost in zdravje na delovnem mestu: delodajalec je zakonsko dolžan usposabljanje zagotoviti vsem zaposlenim
Delodajalec je vsem svojim delavcem, tudi študentom in dijakom, ter delavcem, ki občasno izvajajo delo pri njemu na podlagi podjemne pogodbe ali drugačne pravno formalne oblike dela, dolžan zagotoviti teoretično in praktično usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za varno opravljanje dela. To obveznost delodajalcu nalaga Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Tako ob sklenitvi delovnega razmerja kot tudi ob razporeditvi na drugo delo, uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki ima lahko za posledico spremembo na področju varnosti pri delu, mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela.
Varnost in zdravje na delovnem mestu: če menjate službo, rabite ponovno usposabljanje
Usposabljanje in dokumentacija sta vezana na podjetje in delovno mesto, v katerem ste trenutno zaposleni ali samozaposleni, zato usposabljanj iz varstva in zdravja pri delu pri prejšnjem delodajalcu žal ne morete uveljaviti na delovnem mestu pri novem delodajalcu.
[tweet]Varnost in zdravje na delovnem mestu: če menjate službo, rabite ponovno usposabljanje![/tweet]
Samozaposleni, za varnost morate poskrbeti sami!
Samozaposlena oseba odgovorna za svojo varnost in zdravje ter tudi za varnost in zdravje drugih oseb, na katere lahko vpliva s svojimi dejanji ali opustitvami pri izvajanju delovnega procesa. Samozaposlena oseba lahko sama ugotavlja morebitna tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, jih oceni ter posledično v primeru potrebe po izvajanju konkretnih ukrepov za preprečevanje takšnih tveganj te ukrepe opredeli v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja. Izjavo o varnosti z oceno tveganja lahko samozaposlena oseba izdela sama, potrebno pa je, da se morebitne nevarnosti in tveganja ter sprejemljivost ocenjenega tveganja ugotavljajo strokovno ter da se strokovno opredelijo tudi ukrepi.
[seminar id=”70674″ txt=”Preden se podate v poslovne vode samostojno, preverite, če je ta oblika zaposlitve za vas najbolj primerna. Kljub svobodi dela morda ne veste, na katere ovire lahko pri tem naletite?”]
Čeprav zakon nikjer izrecno ne omenja usposabljanja za varstvo pri delu ali zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov samozaposlenih oseb, na Inšpektoratu RS za delo opozarjajo, da je glede na prisotne nevarnosti smiselno, da samozaposlena oseba izvaja tudi posamezne druge ukrepe po ZVZD-1, kot npr. da se samoiniciativno na ustrezen način seznani z nevarnostmi in zagotavljanjem ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in vplivov na zdravje ter da se pri tem preveri tudi izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje takšnega dela. To je pomembno tudi zato, ker v primeru poškodbe pri delu omenjeno dokumentacijo zahteva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
V primeru poškodbe na delovnem mestu je lahko neopravljeno usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu osnova za izstavitev regresnega zahtevka za povračilo stroškov zdravljenja poškodovanega delavca.
[wpsr_facebook]