Ste sobodajalec? Obetajo se vam spremembe

Če ste sobodajalec, potem ste seznanjeni z vso birokracijo, ki vam krade čas s pošiljanjem podatkov o svojih gostih na več različnih uradnih organov. Natančneje na štiri (Policija, občina, Finančna uprava RS in Statistični urad RS).  Temu kmalu morda ne bo več tako, saj je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo predlog, da se poročanje združi s spremembo Zakona o prijavi prebivališča, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa, da se zaradi te poenostavitve spremeni Zakon o gostinstvu.

[seminar id=”70665″ txt=”Kdaj in kako sestavim potni nalog? Katere stroške lahko uveljavljam? (kilometrina, dnevnice, parkirnine, cestnine …) Ali si lahko povrnem stroške nočitve? Pridite na seminar in vse vam bo jasno”]

Sobodajalec je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi v drugih prostorih.  Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije. Sobodajalstvo kot dejavnost uvrščamo med gostinske dejavnosti.

Sobodajalec, preveri novosti!

Novosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu in Zakona o prijavi prebivališča

• Glavna novost spremembe zakona je vzpostavitev registra nastanitvenih obratov, ki bo omogočal poenostavljeno poročanje v zvezi z nastanitveno dejavnostjo (e-poročanja). Ta register bo vzpostavil in upravljal Ajpes (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve).
• Vsi nastanitveni obrati se bodo morali po uveljavitvi zakona vpisati v novoustanovljeni register, s čimer bodo pridobili enotno identifikacijsko številko. Register bo javen, dostop do podatkov pa brezplačen.

[tweet]Ministrstva so pripravila novosti za sobodajalce. Preverite, kaj je novega![/tweet]

• Ajpes bo določene podatke, vključno s šifriranimi imeni in priimki gostov, po zaščiteni povezavi poslal v evidenco gostov na policijo, ki bo podatke primerjala s podatki svojih evidenc (Interpol, schengenski informacijski sistem, nacionalna evidenca) zaradi ugotavljanja, ali je treba izvesti katerega od ukrepov, ki so v pristojnosti policije.
• Ajpes bo podatke moral posredovati najpozneje v 12 urah po prihoda gosta.
• Ajpes bo podatke o evidenci gostov (šifrirana imena in priimki), ko jih prejme in potrdi prevzem policija, izbrisala. Preostali podatki bodo uporabljeni v statistične namene. Tja mora Ajpes podatke poslati prvi dan v mesecu za prejšnji mesec.
• S tem bodo prvič na enem mestu celovito zajeti vsi nastanitveni obrati, bistveno pa se bo tudi povečala kakovost in ažurnost podatkov o teh obratih.
• Predlog zakona določa tudi možnost predhodnega obveščanja posameznikov o prijavno-odjavni obveznosti še pred uvedbo postopka ugotavljanja prebivališča.

[seminar id=”70680″ txt=”Zakonska dolžnost delodajalca je, da delavcem zagotovi usposabljanje varnosti in zdravja pri delu. Poznate svoje pravice in odgovornosti na delovnem mestu?”]

• S predlogom zakona se sicer ohranja policijska prijava, in sicer, ko gre za prijavno obveznost gosta, ki je tujec in nima veljavnega dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja, a se nastani pri fizični osebi (npr. pri sorodniku, prijatelju) ali pa se nastani v nastanitvenem objektu, zavodu za prestajanje kazni, dislociranem oddelku zavoda, prevzgojnem domu ali bolnišnici in drugem zdravstvenem zavodu.
• Prekrškovni organ namesto Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve predlaga upravno enoto. 

Med novostmi novele zakona je tudi ta, da se zaradi racionalnosti podaljšuje najdaljše obdobje prijave začasnega prebivališča z enega na dve leti. Predlog zakona omejuje število začasnih prebivališč, in sicer ima lahko posameznik hkrati največ eno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali en začasni naslov v tujini.

Novi zakon o prijavi prebivališča bo po vladini oceni skupno med leti 2016 in 2019 znašal 245.000 evrov, in sicer za nadgradnjo registra stalnega prebivalstva, nabavo digitalnih podpisnih tablic ter uvedbo možnosti neposredne prijave in odjave začasnega prebivališča večjih stanodajalcev v register prebivalstva. Na ministrstvu še ugotavljajo, da bodo ponudniki po uvedbi novosti skupno imeli okoli 560 tisoč evrov letnega prihranka.

[wpsr_facebook]