Stavbna pravica – pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo, ki leži nad ali pod tujo nepremičnino
Stavbna pravica je ena izmed petih stvarnih pravic, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ-1). Poleg stavbne pravice, so stvarne pravice še lastninska pravica, zastavna pravica, služnosti in pravica stvarnega bremena.
Stavba nad ali pod tujo nepremičnino
Stavbna pravica pomeni pravico imeti v lasti zgrajeno zgradbo, ki leži nad ali pod tujo nepremičnino.
V našem pravnem redu je glede lastništva nepremičnin uveljavljeno načelo »superficies solo cedit«. Navedeno načelo pomeni povezanost zemljišča in objekta, ki je zgrajen nad ali pod njim. Lastnik zemljišča je tako tudi lastnik objekta, ki na tem zemljišču stoji. Takšna pravica predstavlja izjemo od tega načela, saj imetniku pravice omogoča, da ima v lasti objekt, ki je zgrajen na tujem zemljišču.
Takšna pravica je prenosljiva na drugo osebo. Vendar pa imetnik stavbne pravice v pravnem prometu lahko razpolaga zgolj s pravico samo, ne pa tudi z lastninsko pravico. Od imetnika stavbne pravice tako ni mogoče kupiti zgradbe ali dela zgradbe ter zemljišča pod njo po načelu »superficies solo cedit«. To je namreč mogoče kupiti zgolj od lastnika.
Želite registrirati s.p.?
Stavbna pravica – njen nastanek in trajanje
Stavbna pravica nastane na podlagi pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico. Poleg veljavnega pravnega posla pa je potrebno še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.
Tuji državljani, ki ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji, tudi ne morejo postati imetniki stavbne pravice.
Stavbna pravica ne more trajati dlje kot 99 let. V času trajanja ima imetnik pravico uporabljati in uživati nepremičnino.
Prenehanje stavbne pravice in posledice prenehanja
Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena. Pravica lahko preneha tudi predčasno, če se o tem sporazumeta lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice.
[oblacek2 id=8 txt=”Potrebujete zanesljiv” link=’računovodski servis‘]Lastnik nepremičnine lahko tudi zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine na kateri leži. Lastnik nepremičnine pa mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.