Raziskovalno delo v Sloveniji je opredeljeno v Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrlD). Zakon opredeljuje tako samo raziskovalno in znanstveno dejavnost, kot zavode, ki to dejavnost izvajajo in raziskovalce, ki so v njih delajo. Ali veste, da v kolikor slovenski raziskovalni zavod želi sodelovati s tujcem, ki ni državljan EU, ta tujec pred začetkom dela potrebuje dovoljenje za prebivanje in delo?
Ustanovitev d.o.o. – hitro in enostavno na DATA točki!
Raziskovalno delo v Sloveniji – kaj je raziskovalna organizacija in kdo je raziskovalec?
ZZrlD raziskovalno organizacijo opredeljuje v 15. točki 5. člena. Opredeljena je kot pravna oseba javnega ali zasebnega prava ter samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom ZZrlD in podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, oziroma splošnimi akti Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in je vpisana v evidenco izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti po istem zakonu. Raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države pa je po tem zakonu opredeljen kot državljan/državljanka tretje države z doktoratom ali ustrezno visokošolsko kvalifikacijo. Ta mu omogoča vpis v programe doktorskih študijev, ki ga izbere raziskovalna organizacija za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z zakonom ZZrlD.
Opravite informativni izračun plače z našim kalkulatorjem!
V katerih primerih potrebuje tujec za raziskovalno delo v Sloveniji dovoljenje za delo in prebivanje?
V primerih, ko raziskovalec iz tretje države pride opravljat raziskovalno delo v Sloveniji in namerava raziskave opravljati pri slovenski raziskovalni organizaciji, mora organizacija z njim skleniti sporazum o gostovanju. S sporazumom se raziskovalec iz tretje države zaveže, da si bo prizadeval dokončati znanstvenoraziskovalno dejavnost. Z istim sporazumem pa se tudi raziskovalna organizacija zaveže, da bo gostila raziskovalca iz tretje države za namena dokončanja tega raziskovanja. V sporazumu je opredeljena tudi višina nadomestila za opravljanje raziskav. Načeloma se to opredeljuje z bruto plačo. Zakon pa dovoljuje tudi druge tipe sodelovanja, kot sta na primer podjemna ali avtorska pogodba.
Preberite tudi – Minimalna plača v 2023 – gre za največji dvig v zadnjih letih!
Preberite še – EMŠO in davčna številka – kdaj ju tujec potrebuje v Sloveniji?
Kako izgleda postopek pridobitve dovoljenja za raziskovalno delo v Sloveniji?
Glede samega postopka obstajata dve možnosti oddaje vloge. Najbolj pogosta je možnost, da raziskovalna organizacija odda vlogo za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav ali visokega šolstva. Ta osnova za selitev v Slovenijo je opredeljena v 38. členu Zakona o tujcih (Ztuj-2). Vlogo odda pri pristojni upravni enoti, ki preveri dokumentacijo ter preveri, če raziskovalna organizacija in raziskovalec izpolnjujeta pogoje, opredeljene v Ztuj-2. Glavna priloga tej vlogi je sklenjen sporazum o gostovanju. V primeru, ko organizacija odda vlogo, tujec pa se ob oddaji vloge že legalno nahaja v Sloveniji, lahko upravna enota izda potrdilo o vloženi prošnji. To potrdilo tujcu omogoča, da ostane v Sloveniji do izdaje njegovega dovoljenja za prebivanje.
Preberite tudi – Kako odpreti sp? Kako se pripraviti ter kakšen je postopek?
Druga možnost pa je, da tujec odda vlogo na slovenskem veleposlaništvu v matični državi. V tem primeru so vloga in priloge enaki, le da jih tujec sam odda na veleposlaništvu. Veleposlaništvo jih posreduje na pristojno upravno enoto, ki vlogo reši. Če je vloga pozitivno rešena, tujec na veleposlaništvu prevzame dovoljenje za prebivanje. V primeru izdaje takega dovoljenja ni potrebno predhodno soglasje Zavoda RS za zaposlovanje, prav tako pa ni potrebna kontrola trga dela. Tujca, ki tako dovoljenje dobi, mora raziskovalna organizacija prijaviti v zavarovanje in izplačevati v sporazumu dogovorjeno nadomestilo. Tujci s takim dovoljenjem lahko oddajo vlogo za združitev družine z ožjimi družinskimi člani, ne da bi rabili izpolniti pogoj 2-letnega predhodnega prebivanja v Sloveniji, opredeljenega v 1.točki 47.člena Ztuj-2.
Preberite še – Informativni izračun dohodnine 2022, kdaj jih bomo prejeli?
Kakšne so druge možnosti prebivanja za osebe, ki opravljajo raziskovalno delo v Sloveniji?
Raziskovalec lahko v Slovenijo pride in prebiva tudi na podlagi vizuma za dolgoročno prebivanje – vizum D. V tem primeru vlogo odda pri pristojnem veleposlaništvu, ki mu ob odobritvi v potni list natisne vizum za dolgoročno prebivanje. Maksimalni rok izdaje takega vizuma je 1 leto. A raziskovalec lahko za tak tip vizuma zaprosi le, če dokaže, da za njegovo prebivanje obstaja interes Republike Slovenije na področju izobraževanja ali znanosti. To lahko dokazuje le s potrjenim pisnim mnenjem pristojnega ministrstva. V tem primeru gre za ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Če bi potrebovali pomoč pri pridobivanju delovnih dovoljenj oz. dovoljenj za bivanje, se obrnite na naše svetovalce iz oddelka za tujce! Dosegljivi so na 01/600-1530 in na data@data.si.