Ta mesec mineva leto dni, od kar smo dosegli zadnji veliki cilj, ki ga je Slovenija zasledovala v mednarodnih odnosih od osamosvojitve dalje – članstvo v OECD.
OECD združuje razvite države sveta in oblikuje svetovno priznane standarde na številnih področjih gospodarskega razvoja, kot so na primer finančni trgi, investicije, upravljanje podjetij, mednarodna korupcija, zaposlovanje, okolje, izobraževanje, kakovost javne uprave, pa tudi na zelo specializiranih področjih, kot sta jedrska energija in biotehnologija.
Ti standardi in primerjave med državami so pomembni tako za oblikovalce ekonomskih in razvojnih politik kot tudi za mednarodne investitorje, ki se pogosto odločajo na podlagi kriterijev, lestvic in primerjav iz podatkov, ki jih objavlja OECD. Že v procesu pristopa k OECD in tudi v času prvega leta polnopravnega članstva Slovenije, je bilo mogoče aktivno koristiti in uporabljati številne primerjave med državami članicami in analizirati priporočila OECD pri oblikovanju domačih. Slovenija je bila tako prvič vključena v publikacije kot so Economic Outlook, Going for Growth, Pensions at a Glance, Government at a Glance in druge.
V letošnjem letu je izšel že drugi Ekonomski pregled Slovenije, ki s predlaganimi priporočili za ukrepe ekonomske politike predstavlja enega odmevnejših in najbolj citiranih publikacij s tega področja. OECD posebej v zadnjih letih po vsebini že močno presega zgolj ekonomske vidike rasti. Za države članice, tudi za Slovenijo, na primer pripravlja pregled inovacijske politike kot vira rasti. Vse bolj se posveča opredelitvi in ovrednotenju posameznih virov rasti, pri čemer s projektom Zelena rast močno poudarja tudi okoljske vidike rasti. Izjemno odmevno je bila tudi letošnja uvedba »indeksa boljšega življenja«, ki predstavlja kompozitni indeks, v okviru katerega se merijo številne značilnosti kakovosti življenja med državami članicami OECD.
Za Slovenijo so trenutno v pripravi pregledi, namenjeni analizi in priporočilom za povečanje okoljske učinkovitosti, za izboljšanje učinkovitosti javne uprave in pregled teritorialnega razvoja. OECD v sodelovanju s svojimi članicami pripravlja tudi obširna priporočila za okrepitev gospodarske rasti, ki močno presegajo zgolj instrumente fiskalne narave. Obsegajo številne ukrepe za izboljšave na področju konkurence, upravljanja podjetij, javne uprave, investicij ipd. OECD preko projekta »naj se reforme zgodijo« državam pomaga pri načinu uresničevanja zastavljenih strukturnih sprememb in prilagoditev.
Slovenija je v zadnjem letu vidno sodelovala pri delu odborov in delovnih teles OECD. Letošnjemu ministrskemu srečanju Sveta OECD je prvič prisostvovala kot polnopravna članica. Prav tako je bila aktivna na različnih odborih na ministrski ravni: za zdravje, za zaposlovanje, delo in socialne zadeve ter za politiko teritorialnega razvoja. Z vzpostavitvijo Stalnega predstavništva RS pri OECD je oblikovala učinkovito povezavo med delovanjem organizacije v delovnih telesih in delom odborov na vsebinskem področju na relaciji Pariz – Ljubljana.
Danes vse pomembnejšo vlogo v svetu prevzemajo tudi hitro rastoče države, ki niso članice OECD. Gre za t.i. poglobljeno sodelovanje, prav tako pa deluje kot »think thank« za G20. Sodelovanje v okviru OECD predstavlja za Slovenijo možnost enakopravnega sodelovanja in koordinacijo z najpomembnejšimi svetovnimi igralci na gospodarskem področju. Za Slovenijo kot četrto najmanjšo državo med članicami OECD je to izjemna priložnost za sodelovanje v okviru globalnega foruma G20 in z ostalimi hitro rastočimi gospodarstvi.
Način delovanja OECD temelji na odprtem dialogu ter na nenehnem iskanju povezav med področji in politikami za njihovo večjo učinkovitost. Načela liberalizacije in nediskriminacije vodijo h krepitvi konkurenčnosti, ob sočasnem zagotavljanju socialnega in okoljskega razvoja ter posledično k povečevanju blaginje. Slovenija znanje in izkušnje OECD s pridom uporablja in jih poizkuša v največji meri vključiti v izvajanje svojih politik.
Po letu dni članstva lahko z gotovostjo trdimo, da je bila včlanitev Slovenije v OECD uspešen korak h krepitvi njene prepoznavnosti in ugleda v mednarodnih odnosih.
Vir: Služba vlade RS za razvoj in evropske zadeve