Prisilna poravnava in stečaj – kakšna je razlika?
Prisilna poravnava se razlikuje od stečaja!
Prisilna poravnava in stečaj sta dva različna pojma, ki obsegata insolventnost. Tekom poslovanja se nemalokrat zgodi, da gospodarske družbe niso več sposobne poravnati vseh svojih obveznosti oziroma postanejo dolgoročno plačilno nesposobne. V takšnih primerih govorimo o insolventnosti družbe.
Ko pride do insolventnosti, lahko poslovodstvo družbe vloži predlog za začetek stečajnega postopka ali pa postopka prisilne poravnave.
Postopke zaradi insolventnosti ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Postanite stranka našega računovodskega servisa!
Prisilna poravnava in stečaj družbe
[oblacek2 id=8 txt=”Potrebujete zanesljiv” link=’računovodski servis‘]
Tako stečaj kot prisilna poravnava sta postopka, ki se uvedeta zaradi insolventnosti gospodarske družbe. Poglavitna razlika med njima pa je predvsem v namenu postopka. Po zaključenem stečajnem postopku namreč družba preneha obstajati, medtem ko po zaključenem postopku prisilne poravnave ta nadaljuje s poslovanjem.
Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021
Stečaj družbe
Po zaključenem stečajnem postopku se prezadolžena družba izbriše iz sodnega registra in tako preneha obstajati. Predlog za začetek postopka lahko predlaga dolžnik sam, osebno dogovorni družbenik, upniki ali Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad.
Postopek stečaja lahko traja tudi več let, v tem času pa se unovči celotno premoženje družbe in izkupiček sorazmerno razdeli med upnike. Do (sorazmernega) poplačila svojih terjatev so upravičeni zgolj upniki, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve v postopku. Rok za prijavo terjatev je 3 mesece od dneva objave oklica o začetku postopku na spletnih straneh AJPES. Upniki, ki svojih terjatev ne prijavijo ali jih prijavijo prepozno, te izgubijo. Kdaj začne teči zastaranje terjatev in kdaj zastaranje nastopi?
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Prisilna poravnava
Namen prisilne poravnave je drugačen kot pri stečaju. Med postopkom se namreč s finančnim prestrukturiranjem poskuša prezadolženi družbi omogočiti, da postane plačilno sposobna in nadaljuje s poslovanjem.
Vloga upnikov v postopku prisilne poravnave je večja kot pri stečaju, obenem pa imajo običajno tudi dosti boljše možnosti za poplačilo svojih terjatev.
Prisilna poravnava je lahko predlagana s strani dolžnika samega ali osebno dogovorni družbenik dolžnika.
Prezadolžena družba v postopku pripravi načrt finančnega prestrukturiranja in predlog prisilne poravnave, o katerem glasujejo upniki. Glasovalne pravice imajo zgolj upniki, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve. Rok za prijavo terjatev je 1 mesec od dneva objave oklica o začetku postopku na spletnih straneh AJPES.
Upniki, ki svojih terjatev ne prijavijo pravočasno, nimajo pravice glasovati o predlogu prisilne poravnave, vendar pa svojih terjatev ne izgubijo. Potrjena prisilna poravnava bo veljala za vse upnike, tudi tiste, ki svojih terjatev niso prijavili in zato o predlogu niso imeli pravice glasovati. Potrjena prisilna poravnava pa ne bo učinkovala na prednostne terjatve, terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico kot tudi ne na izločitvene pravice.
Prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo je mogoče tudi po skrajšanem postopku, brez postopka likvidacije.
