Preračun presežnih ur
Preračun presežnih ur posebno v primeru sezonskega dela je delovni čas le redko od ponedeljka do petka in od osmih do štirih. Sezonsko delo je tipično za gostinstvo, turizem, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo… V teh panogah velja, da zaposleni v sezoni pogosto delajo več kot klasičnih 40 ur na teden. Pravna služba podjetja Data, d.o.o., razlaga, kdaj lahko zaposleni prosi za preračun presežnih ur in si tako zagotovi več dni delovne dobe, kot jih je dejansko opravil.
[izobrazevanje type=”samozaposlitev”]
Ste naveličani dolgega delavnika, neplačanih nadur in sezonskega dela? Razmislite o prednostih samozaposlitve – glavna je gotovo ta, da si samozaposleni sami določajo delovni čas. Na brezplačnem seminarju vam razjasnimo vse dileme o samozaposlitvi, nato pa je samo še korak do ustanovitve vašega podjetja, kar lahko opravite kar na VEM točki Data.
Preračun presežnih ur – ko delate več kot 40 ur tedensko
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja preračun presežnih ur, ki nastanejo v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi sezonske narave dela. Velja tudi za delo v neenakomernem delovnem času, ki traja najmanj tri mesece zaporedoma. V tem primeru se na zahtevo delavca naredi preračun presežnih ur in preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo delovno dobo tako, kot če bi jih prebil na delu. Pri tem skupna delovna doba ne sme presegati 12 mesecev. Preračun presežnih ur opravi delodajalec, torej naj se zaposleni obrnejo na kadrovsko službo.
To torej velja v dveh primerih:
- ko delavec po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravlja sezonska dela oziroma delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka najmanj tri mesece v letu,
- ko delavec opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa.
Zakon namreč delodajalcu dopušča možnost enakomerne in neenakomerne razporeditve delovnega časa kot tudi začasne prerazporeditve delovnega časa. Pri razporejanju delovnega časa je potrebno upoštevati tako določbe ZDR-1 kot tudi kolektivne pogodbe.
[izobrazevanje type=”obveznosti-delodajalcev”]
Poznate obveznosti delodajalcev glede vodenja kadrovskih evidenc, tudi evidence o delovnem času? Pri morebitnih prijavah so inšpektorji ob opravljanju nadzora in pregledu dokumentacije v podjetju posebej pozorni na evidenco delodajalca o delovnem času. O tej in številnih drugih obveznosti delodajalcev govorimo na našem brezplačnem seminarju.
Pravilnik o delovnem času naj pripravi pravni strokovnjak
Pred začetkom koledarskega leta oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa. O tem obvesti delavce in sindikate v podjetju. Prav tako mora delodajalec v pisni obliki obvestiti posameznega delavca. Naši pravniki priporočajo, naj Pravilnik o delovnem času pripravi pravni strokovnjak z izkušnjami v delovnem pravu. Posebno pozornost velja posvetiti poglavju o neenakomerni razporeditvi, začasni razporeditvi, poglavju o nadurah.
Enakomerna razporeditev delovnega časa
Delovni čas traja 40 ur na teden in je običajno razporejen v pet dni na teden po osem ur na dan ali štiri dni v tednu po deset ur dnevno. Ne more pa biti razporejen na tri dni v tednu po 12 ur na dan. Zakon o delovnih razmerjih izrecno omejuje delovni dan v primeru enakomerne razporeditve delovnega časa na največ 10 ur dnevno. Delo, ki ga delavec v primeru enakomerne razporeditve delovnega časa opravi preko polnega delovnega časa, se smatra kot nadurno delo.
Kako urediti nadurno delo, smo že pisali. Da pa bo pogodba o zaposlitvi pravno formalno uredila medsebojne pravice delavca in delodajalca , vam priporočamo pravno svetovanje. Naši pravniki bodo denimo pregledali pogodbe o zaposlitvi in preverili, ali vsebujejo določila o neenakomerni razporeditvi delovnega časa, določbe o nadurah…
Neenakomerna in začasna prerazporeditev delovnega časa
ZDR-1 dopušča tudi neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov. V tem primeru lahko delavec določeno časovno obdobje dela več kot 40, a ne več kot 56 ur na teden, drugo obdobje pa manj. Gre torej za začasno prerazporeditev. V povprečju pa mora znašati poln delovni čas.
Pri tovrstni razporeditvi mora v referenčnem obdobju šestih mesecev povprečna delovna obveznost delavcev znašati polni delovni čas. V tem primeru ne govorimo o nadurah.
Delodajalec tako na začetku poslovnega ali koledarskega leta določi razpored delovnega časa. Na primer: zaposleni bodo 3 mesece delali po 48 ur tedensko, nadaljnje 3 mesece pa 32 ur tedensko, torej se bodo ure izravnale. Delodajalec mora voditi sprotno evidenco o številu in izrabi presežnih ur, s katero tudi redno seznanja delavca.
[wpsr_facebook]
Kaj niso nadure avtomatsko pristete k delovni dobi in penziji?
Spoštovani, hvala za vprašanje. To velja za enakomerno razporeditev delovnega časa. Preračun presežnih ur pa pride v poštev v dveh primerih: ko delavec po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravlja sezonska dela oziroma delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka najmanj tri mesece v letu ali ko delavec opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa. Lep pozdrav, Data, d.o.o.
Spoštovani, hvala za pomemembno informacijo.
Kako pa obračunati delovno dobo, ko ima delavec vrsto let neenakomerno razporejen delovni čas, v skladu s pogodbo o zaposlitvi, kakor tudi vrsto let pomembno število nadur (ki so sicer plačene kot nadure), ni pa obračunano več delovne dobe?
Velja praktično za vse zaposlene v zdravstvu.
Hvala za vaš odgovor in usmeritev, kako ravnati.
Spoštovani, hvala za vprašanje. Verjetno gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas? Zaradi specifičnosti in konkretnosti vprašanja predlagamo, da se poslužite našega plačljivega pravnega svetovanja. Pišite na na data@data.si in poslali vam bomo ponudbo. Lep pozdrav, Data, d.o.o.