Prenos dopusta v naslednje koledarsko leto je dovoljen. Dni, ki jih ne boste porabili letos, boste morali izkoristiti do 30. junija oziroma do 31. decembra.
Pravico do letnega dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna dopusta. Prenos dopusta v naslednje leto je možen. In sicer preostanek letnega dopusta delavec v dogovoru z delodajalcem izrabi do 30. junija naslednjega leta. Iz navedene določbe izhaja, da je letni dopust primarno namenjen izrabi v koledarskem letu, v katerem je odmerjen.
Dopust je področje, za katerega noben zakon ne določa obveznosti internega pravilnika v podjetju. A pravniki z izkušnjami na kadrovskem področju pravilnik o letnem dopustu toplo priporočajo vsem delodajalcem, ki imajo tri ali več zaposlene.
Predlagamo vam, da našim pravnim svetovalcem z izkušnjami na kadrovskem področju zaupate izdelavo pravilnika za svoje podjetje. Tako se boste izognili očitkom zaposlenih o diskriminaciji. Hkrati boste zagotovili nemoten delovni proces tudi v obdobju, ko si svoj letni dopust želi koristiti največ delavcev.
[oblacek id=6 txt=”Potrebujete nasvet s področja delovnega prava?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]
Delodajalec lahko od delavca zahteva načrtovanje izrabe dopusta
V ta namen mora delodajalec v okviru svojih organizacijskih pristojnosti urediti delovni proces. In sicer tako, da bo lahko izpolnil svoje obveznosti iz naslova zagotavljanja letnega dopusta zaposlenim do konca tekočega leta. Referenčno obdobje za izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta je torej tekoče koledarsko leto. Delavec pa lahko v dogovoru z delodajalcem preostanek letnega dopusta izrabi do 30. junija naslednjega leta. Ob tem velja izpostaviti še drugi odstavek 162. člena ZDR-1. Delodajalec lahko od delavca zahteva vnaprejšnje planiranje izrabe najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. O odločbi o odmeri letnega dopusta smo že pisali.
Kdaj prenos dopusta v naslednje koledarsko leto?
Ko delavec letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni izrabil, ZDR-1 v četrtem odstavku 162. člena daje možnost daljšega prenosa letnega dopusta, in sicer do 31. decembra naslednjega leta.
Glede na to, da se v praksi pojavljajo različni primeri, ko delavec letnega dopusta ni izrabil oziroma ni mogel izrabiti v referenčnem obdobju oziroma v obdobju za prenos izpostavljamo, da je glede izrabe oziroma prenosa letnega dopusta treba primarno upoštevati splošno pravilo. To izhaja iz tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 (izraba najmanj dveh tednov letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, izraba preostalega letnega dopusta v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta) ter da posebno ureditev zakon predvideva za primer, ko delavec ni izrabil letnega dopusta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.
Če delavec zaradi teh primerov odsotnosti dopusta ni mogel izrabiti v koledarskem letu niti ne do 30. junija naslednjega leta, omogoča prenos oziroma izrabo celotnega neizrabljenega dopusta do konca naslednjega koledarskega leta.
Glede na to, da so primeri nemožnosti izrabe letnega dopusta v referenčnem obdobju ali v obdobju za prenos v praksi lahko različni, je vprašanje, ali je imel delavec dejansko možnost izrabiti letni dopust v referenčnem obdobju in/ali obdobju za prenos, potrebno presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera posebej.
Prenos dopusta v naslednje leto
V pravilniku je tudi dobro določiti, koliko dopusta se lahko prenese v naslednje leto. Na primer: v tekočem letu je potrebno koristiti vsaj 10 dni dopusta ali: v naslednje leto se lahko prenese največ 5 dni dopusta.
Glede na potrebe delovnega procesa lahko pravilnik na primer določi, da je potrebno do konca marca koristiti vsaj polovico dopusta. Taka previdnost se obrestuje v primeru odpovedi zaposlenega. Takrat se kaj hitro lahko pojavi motnja v delovnem procesu. Primer iz prakse: delavec, ki odhaja, ima poleg letošnjega dopusta še 15 dni lanskega dopusta, ki ga koristi pred odhodom iz podjetja. To lahko pomeni daljšo odsotnost, morda celo za celotno obdobje odpovednega roka.
Ker je letni dopust namenjen počitku in rekreaciji zaposlenih ter oddihu od delovnih obveznosti, je torej prav, da ga delavci koristijo sproti.
Določanje in koriščenje letnega dopusta je torej obsežna naloga, pri kateri je treba upoštevati vse veljavne pravne akte. Poleg tega se zahteva tudi dobro poznavanje sodne prakse, ki je v preteklosti dala odgovore na nekatere dileme okrog odmere letnega dopusta.
Če pa ste kot zaposleni v dilemi, ali vam je delodajalec pravilno odmeril letni dopust, vam priporočamo, da to za vas preveri naš pravni strokovnjak. Preverite tudi, ali je bil regres izplačan v skladu z zakonom.
Za ponudbo za svetovanje nam pišite na data@data.si.
[wpsr_facebook]