Če osebe z dejavnostjo ne zmorejo plačati davka, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, v enkratnem znesku, lahko zaprosijo za:
- odlog oz. obročno plačilo v primeru hujše gospodarske škode,
- odlog oz. obročno plačilo z zavarovanjem (hujša gospodarska škoda se ne ugotavlja).
Za odlog oziroma obročno plačilo davka zaprosijo zavezanci z vlogo, ki jo davčnemu organu pošljejo elektronsko prek sistema e-Davki ali po pošti. Če davčni organ vlogi ugodi, izda odločbo, s katero določi čas odloga oziroma število odobrenih obrokov.
Ali lahko zaprosite za odlog ali celo odpis davka preverite tukaj.
Za katere obveznosti odlog in obročno plačilo davka nista dovoljena?
Odlog oziroma obročno plačilo ni dovoljeno za naslednje obveznosti:
[datainfo]
- akontacijo davka;
- davčni odtegljaj;
- prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
- prispevke za zdravstveno zavarovanje;
- obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti (terjatve sodišč, upravnih enot, občin itd.);
- izrečene globe in stroške postopka o prekršku;
- obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
Obresti za čas odloga oziroma obročnega plačevanja
[oblacek id=1 txt=”Potrebujete pomoč pri davčni optimizaciji?” link=’Pišite nam!‘]
Za čas, ko je odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, se zaračunajo obresti po obrestni meri, ki je enaka veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu.
Podatek o višini veljavne referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči je objavljen na spletni strani Evropske komisije (objavljeni obrestni meri se prišteje ena odstotna točka).
Vabljeni tudi na naš seminar Abeceda poslovanja, kjer boste izvedeli več o tem, kako je obdavčen podjetnik.
Pripravila: Anja Grahek
[wpsr_facebook]