Posojilo družbeniku
Posojilo družbeniku je posojilo, ki ga gospodarska družba izplača lastniku družbe oziroma lastniku poslovnega deleža. Čeprav posojilo družbeniku v praksi ni redkost, pa je v določenih primerih lahko tudi sporno. Če potrebujete pravno svetovanje na področjih gospodarskega, obligacijskega ali delovnopravnega področja, kontaktirajte naše pravne svetovalce. Za termin plačljivega svetovanja pokličite na 01/600-1530 ali nam pišite na data@data.si.
Ustanovite podjetje na Dati! Pokličite na 01/600-1530!
Posojilo družbeniku na škodo osnovnega kapitala
Posojilo družbeniku ne sme biti odobreno oziroma izplačano v škodo osnovnega kapitala družbe. Pri družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) mora osnovni kapital znašati vsaj 7.500 evrov. Ker družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim premoženjem, je osnovni kapital namenjen predvsem zaščiti upnikov. Družba je tako zavezana ves čas poslovanja zagotavljati ohranjanje premoženja vsaj v vrednosti osnovnega kapitala.
Preberite tudi – Koliko znaša minimalna plača v 2022?
Posojilo družbeniku se ne šteje v premoženje, ki je potrebno za ohranjanje osnovnega kapitala
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 495. členu določa, da se premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, družbenikom ne sme izplačati. Zakon nadalje tudi določa, da se v premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala, ne štejejo:
- posojilo družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu,
- posojilo družbe pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic.
Takšno posojilo družbeniku ali drug pravni posel, s katerim se doseže enak učinek, je ničen. Če torej družba nima dovolj premoženja za ohranjanje vrednosti osnovnega kapitala, posojila družbeniku ne sme izplačati. Takšno izplačilo bi predstavljalo prekršek, za katerega so predpisane tudi globe.
Letni dopust 2022 – kaj morate vedeti glede dopusta?
Posojilo družbeniku kot prikrito izplačilo dobička
Posojilo družbeniku je lahko problematično tudi z vidika davčne zakonodaje. FURS lahko namreč takšno posojilo družbeniku v določenih primerih prekvalificira v prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačilo dobička pa se šteje za dohodek, podoben dividendam, in je posledično obdavčeno z dohodnino.
Do takšne prekvalifikacije lahko glede na dosedanjo prakso pride v primerih, ko:
- ni ustrezne posojilne pogodbe oziroma ta vsebuje neobičajna določila (posojilo dano za nedoločen čas, ni določen anuitetni načrt, ni ustreznega zavarovanja, itd.),
- odobreno posojilo prikriva drug pravni posel (npr. družbenik porablja sredstva družbe za osebno porabo, kar se kasneje knjiži kot posojilo družbeniku),
- je dogovorjena neustrezna višina obrestne mere (prenizka obrestna mera).
Da do tega ne bi prišlo, je zato potrebno:
- skleniti ustrezno posojilno pogodbo, ki vsebuje določbe glede črpanja posojila, vračanja posojila (število obrokov, anuitetni načrt), obrestne mere, zavarovanja itd.;
- družbenik naj vrača posojilo v skladu z določbami posojilne pogodbe (vnaprej določen načrt vračanja);
- obrestna mera naj bo ustrezno visoka (posojilo se daje pod pogoji, kot bi bilo odobreno tudi tretji osebi).