Zaradi načrtovanega dviga prispevka za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije so največji porabniki električne energije pri nas ogorčeni, obstoj nekaterih od njih pa je celo ogrožen.Marjan Mačkošek, prvi mož družbe Štore Steel, meni, da dvig stroškov električne energije nekatere panoge ogroža do tolikšne mere, da bodo morale prenehati delovati.
Marjan Mačkošek, prvi mož družbe Štore Steel, meni, da dvig stroškov električne energije nekatere panoge ogroža do tolikšne mere, da bodo morale prenehati delovati.
Med večjimi slovenskimi porabniki električne energije je vladna odločitev, da v letošnjem letu zviša prispevke za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za več kot 300 odstotkov, sprožila veliko ogorčenje. Še bolj, in sicer za skoraj 400 odstotkov, pa se bo zvišal prispevek za visokonapetostni odjem električne energije.Poleg papirne industrije bo vladna odločitev močno prizadela jeklarje in nekatere druge industrijske panoge, med drugimi kemijsko in kovinsko. Medtem ko bo morala družba Štore Steel po novem odšteti dober milijon evrov več za električno energijo na letni ravni, bodo tovrstni stroški v jeseniškem Acroniju, ki se uvršča v Skupino SIJ – Slovenska industrija jekla, za dva milijona evrov višji.
V Palomi so pojasnili, da je ukrep vlade za njih nerazumljiv, saj stroške za električno energijo zvišuje za 370.000 evrov na leto. »Papirna branža in gospodarstvo nasploh sta bistveno preveč obremenjena tako z omrežnino, trošarinami kot tudi s sredstvi za subvencioniranje obnovljivih virov in soproizvodnjo toplotne in električne energije,« so prepričani v Palomi. Dodali so, da samo omrežnina, prispevki in trošarina v poprečju predstavljajo 37 odstotkov stroškov na nabavno ceno električne energije, kar na leto za družbo predstavlja približno 1,5 milijona evrov. V podjetju Vipap Videm Krško, ki se tudi ukvarja s proizvodnjo papirja, bo sprememba predstavljala za 573.000 evrov višji strošek. Tehnični direktor Krke Marko Lampret je dejal, da točnega podatka o dvigu stroškov za elektriko zaradi vladne odločitve še nimajo, ker Agencija za energijo še pripravlja ustrezen akt. »Ob predpostavki, da se bo prispevek zvišal za 300 odstotkov, pa se bo znesek električne energije za Krko zvišal za dobrih 13 odstotkov. Zaradi napovedanih višjih prispevkov pa bo Gorenjev strošek za električno energijo na letni ravni višji za 93.000 evrov.
Ogrožen obstoj nekaterih panog
V Cimosu konkretnih izračunov še niso izdelali, pojasnili pa so, da vsak dvig energentov znižuje njihovo konkurenčno sposobnost na evropskem trgu. »Bistveno višji stroški energije bodo postavili pod vprašaj livarsko dejavnost Cimosa v Sloveniji,« so opozorili v Cimosu. V Sloveniji ima koprska družba livarne v Mariboru, Kamniku in Vuzenici. Tudi prvi mož družbe Štore Steel Marjan Mačkošek meni, da dvig stroškov električne energije nekatere panoge ogroža do tolikšne mere, da bodo morale prenehati delovati. Do vladne odločitve so kritični tudi v Talumu, kjer porabijo okoli 10 odstotkov vse električne energije, ki se potroši v Sloveniji. Po njihovih opozorilih je dodatno obremenjevanje industrije in celotnega gospodarstva s tovrstnimi dajatvami v popolnem nasprotju s prakso drugod po Evropi, kjer države ustvarjajo nujne pogoje za konkurenčnost svojega gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. »Poleg že uporabljenih mehanizmom za razbremenitev industrije evropske države sprejemajo še nove ukrepe, ki določene industrijske porabnike v celoti razbremenjujejo plačila tovrstnih dajatev. Več kot očitno se namreč zavedajo tega, da je dolgoročen razvoj in obstoj industrije mogoče zagotoviti le z razbremenitvijo gospodarstva,« so dejali v Talumu.
Potem ko so vlado v petek pozvali, da naj svojo odločitev spremeni, so na ministrstvu za finance v petek zvečer GZS sporočili, da so njihov apel posredovali direktoratu za davke. Kot smo že poročali, so na GZS opozorili, da bi se proizvodnja lahko začela seliti v tujino ali da bi se tam razvijala hčerinska podjetja.