Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) podjetja in organizacije, ki so v delovno okolje uvedla inovativne pristope za zagotavljanje varnosti in zdravja, nagovarja k sodelovanju v tekmovanju za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2016«.
[seminar id=”70680″ txt=”Usposabljanje iz varstva in zdravja na delovnem mestu je delodajalčeva zakonska obveznost!”]
Namen tekmovanja je:
- s konkretnimi primeri pokazati zlasti delodajalcem, kakšne so koristi upoštevanja dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu ter
- širjenje informacij o primerih dobre prakse ter spodbujanje njihove izmenjave.
Zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu
Tekmovanje bo potekalo v dveh kategorijah. V prvi bodo tekmovale organizacije, ki imajo manj kot 100 zaposlenih, v drugi pa tiste organizacije s 100 in več zaposlenimi. Prijavnico lahko oddate najkasneje v sredo, 31. avgusta 2016 ob 16. uri.
Ali ste vedeli …
Zdravje in varnost na delovnem mestu sta pomembna bolj, kot si včasih mislimo. O tem na DATI redno poročamo, saj je skrb za zaposlene izrednega pomena. Čeprav varnosti in zdravju na delovnem mestu mnogi ne dajejo preveč poudarka, si največ gorja nakopljejo ravno takrat, ko je že prepozno. Zato nikar ne odlašajte in svojim zaposlenim oziroma sebi, če ste samostojni podjetnik, omogočite znanje, ki varuje vaše zdravje in počutje na delovnem mestu.
Zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu ureja Pravilnik o varnost in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom, ki točno določa delovnem pogoje tudi za primere, ko delamo za računalnikom: kako visoka mora biti delovna miza, koliko centimetrov mora biti oddaljen zaslon in kakšno mora biti sedalo.
Ali ste vedeli,
- da so dovoljene temperaturne razmere za delo v pisarni med 19. in 28. stopinjami Celzija in
- da Slovenci največkrat vzamemo “bolniško” zaradi mišični-kostnih bolezni?
Več koristnih nasvetov glede zdravja na delovnem mestu najdete v prispevku Samozaposleni, kako pa kaj varnost in zdravje na delovnem mestu?
Zakaj bi s. p. moral na usposabljanje iz varstva in zdravja na delovnem mestu?
Pisali smo že o tem, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) izrecno ne zahteva usposabljanja za varstvo pri delu ali zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov samozaposlenih oseb. A na Inšpektoratu RS za delo (IRSD) pravijo, da je smiselno, da tudi samozaposlena oseba izvaja ukrepe po ZVZD-1: da se samoiniciativno na ustrezen način seznani z nevarnostmi in zagotavljanjem ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in vplivov na zdravje ter da pri tem preveri tudi izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje takšnega dela.
[tweet]Priznanja za podjetja, ki so uvedla inovativne pristope za zagotavljanje varnosti in zdravja![/tweet]
To je pomembno tudi zato, ker v primeru poškodbe pri delu omenjeno dokumentacijo zahteva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V primeru poškodbe na delovnem mestu je lahko neopravljeno usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu osnova za izstavitev regresnega zahtevka za povračilo stroškov zdravljenja poškodovanega delavca.
Pisali smo tudi o natečaju, kako inovativno promovirati zdravje na delovnem mestu v okviru projekta Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu.
Več: Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2016
[wpsr_facebook]