Pobot terjatev ureja Obligacijski zakonik. Dolžniki skladno s 311. členom Obligacijskega zakonika (OZ) lahko pobotajo svojo terjatev, ki jo imajo nasproti upniku. Za izvedbo pobota oz. kompenzacije terjatve pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Kakšni pa so pogoji za pobot terjatev? Kdaj pobot terjatve ni zakonit? Na nas so se obrnili bralci z vprašanji, glede pobotov pri vračilih dohodnine, zato smo posebej raziskali to področje.
Potrebujete pomoč pri pobotu vaših terjatev? Obrnite se na pravne svetovalce podjetja Data! Na voljo so vam prek telefonske številke 01/600-1530 ali pa jim pišite na data@data.si.
Kalkulator za informativni izračun plače
Pogoji za pobot terjatev
Skladno s 311. členom OZ lahko dolžnik svojo terjatev do upnika pobota, ko so izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji:
- če se obe terjatvi glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste,
- sta terjatvi iste kakovosti in
- če sta obe terjatvi že zapadli v plačilo.
Izpostavljamo, da pobot terjatev ne nastane takoj oz. avtomatično, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ampak mora to ena stranka drugi izjaviti, da se bosta terjatvi pobotali. Navedeno lahko storite tako, da pripravite (enostransko) izjavo o pobotu.
Ustanovite podjetje – hitro in enostavno na DATA točki!
Popoldanski s.p. lahko odprete ob redni zaposlitvi!
Kakšne so posebnosti?
Dolžnik ne more pobotati terjatve, ki jo dolguje upniku, s tistim, kar upnik dolguje njegovemu poroku, vendar pa lahko porok pobota dolžnikove terjatve nasproti upniku. Dalje se pobot terjatev lahko opravi z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so bili izpolnjeni pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana. V primeru, da so pogoji za pobot nastali po zastaranju terjatve, potem ne nastane pobot, če dolžnik zastarane terjatve uveljavlja ugovor zastaranja.
Preberite vse o minimalni plači 2023
Kdaj pobot terjatev ni dovoljen
316. člen OZ določa, kdaj terjatev ne more prenehati s pobotom, in sicer ne more prenehati s pobotom:
- terjatev, ki je ni mogoče zarubiti;
- terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal;
- terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode;
- odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti;
- terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja.
Primer nedovoljenega pobota:
Zadnje čase smo zaznali vse več vprašanj glede pobota terjatev iz naslova plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) z vračilom dohodnine zavezanca. Naveden pobot sicer sam po sebi ni nedovoljen, vendar pa morajo biti za tovrsten pobot izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji. Bralci so nas opozorili, da se je z vračilom dohodnine pobotal tudi še nezapadli obrok NUSZ. V takem primeru bi FURS, če opozorila bralcev držijo, izvajal pobot terjatev, ki nimajo izpolnjenih vseh pogojev za pobot, saj ni izpolnjen pogoj zapadlosti. Skladno z navedenim je takšen pobot nedovoljen, saj FURS ne sme pobotati terjatve iz naslova NUSZ z vračilom dohodnine zavezanca, če terjatev na plačilo NUSZ na dan vračila dohodnine še ni zapadla v plačilo.
V tem primeru ima zavezanec pravico vložiti ugovor zoper izjavo o pobotu terjatev, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji pobota terjatev.
Je bil tudi v vašem primeru izveden nedovoljen pobot terjatev? Pri reševanju težav vam lahko pomagajo naši pravni svetovalci. Pokličite telefonsko številko 01/600-1530 ali pa obiščite našo spletno stran in rezervirajte termin plačljivega svetovanja.