Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Ko je delavec ali delodajalec ne želita prevzeti
Pravila vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 88. členu. Drugi odstavek navedenega člena določa, da se redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča: praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico, z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Zakon tako primarno uveljavlja pravilo vročanja odpovedi v prostorih delodajalca. Če takšna vročitev zaradi odsotnosti delavca ni mogoča, pa se odpoved vroči s priporočeno pošiljko s povratnico, v posebej nadaljuj z branjem…
Inšpektorji za delo tokrat nad gradbince
Inšpektorji za delo so izvedli prvi del poostrenega nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter zakonodaje s področja delovnih razmerij na začasnih in premičnih gradbiščih. Največ nepravilnosti glede dela na višini S področja delovnih razmerij so po številu ugotovljenih kršitev izstopale kršitve glede evidenc na področju dela, delovnega časa in plačila za delo. Inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu pa so največ nepravilnosti ugotovili glede dela na višini, zagotavljanja uporabe ter neuporabe osebne varovalne opreme in nezagotavljanja zdravstvenih pregledov delavcem. nadaljuj z branjem…
Za starejše zaposlene polovična oprostitev prispevkov
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) od 1. 7. 2013 uvaja oprostitev prispevkov delodajalca za starejše zaposlene. Kdo lahko uveljavlja oprostitev prispevkov? Delno oprostitev plačila prispevkov za starejše zaposlene lahko uveljavljate zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za koga lahko uveljavljate oprostitev prispevkov? Delodajalci in izplačevalci nadomestil ste oproščeni plačila prispevkov delodajalca: v višini 30 % za zaposlene v delovnem razmerju, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zaposlene v delovnem razmerju, ki nadaljuj z branjem…
Za delo na črno vas lahko inšpektor kaznuje z globo do 15.000 evrov
Po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) samozaposlena oseba opravlja delo na črno, če opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti. Fizična oseba, ki nastopa na trgu s pridobitnim namenom, če ne opravlja dela v odvisnem delovnem, civilnem pogodbenem razmerju ali kateri drugi obliki legalnega dela, mora dejavnost ustrezno registrirati. Če posameznik dejavnosti ne bi imel registrirane, bi opravljal delo na črno. Samostojni podjetnik nadaljuj z branjem…
Prehodno obdobje za osebno dopolnilno delo
Prehodno obdobje za osebno dopolnilno delo Prehodno obdobje za osebno dopolnilno delo za posameznike, ki so osebno dopolnilno delo začeli opravljati pred 1. januarjem 2015. 30. junija se namreč izteče rok, ko se morajo izvajalci osebnega dopolnilnega dela organizirati po novi zakonodaji. Prehodno obdobje za osebno dopolnilno delo, opravljate osebno dopolnilno delo po novi zakonodaji? Pripravili smo nekaj informacij za vse, ki se pripravljate na ta korak: Vsi, ki ste v okviru osebnega dopolnilnega dela opravljali turistično dejavnost, se boste morali nadaljuj z branjem…
Dopolnilno delo: Za katere vrste del mora vrednotnico kupiti naročnik storitev?
Nov sistem osebnega dopolnilnega dela se uporablja od 1. januarja 2015 dalje. Med novostmi, ki se uporabljajo glede osebnega dopolnilnega dela od 1. 1. 2015 dalje, so vrednotnice. Kdaj mora vrednotnico kupiti naročnik storitev in kdaj mora za nakup vrednotnice poskrbeti izvajalec, ki opravlja osebno dopolnilno delo? Pri katerih delih je naročnik storitev dolžan kupiti vrednotnico? Prva skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno nadaljuj z branjem…