Označevanje alergenov je tudi pri nas v vseh gostinskih lokalih in drugih javnih obratih za prodajo hrane in pijače obvezno od konca leta 2014. Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom je gostincem naložila, da morajo poskrbeti za označevanje alergenov na vseh živih. Namen označevanja je, da lahko potrošnik z alergijami ali preobčutljivostjo na določene snovi pridobi točne informacije o prisotnosti alergenov v živilu. Kako pa je v praksi?
[seminar id=”70696″ txt=”Prvič v svetu podjetništva? Na našem seminarju vas seznanimo z osnovami, ki jih morate poznati ob vstopu v svet podjetništva.”]
Obiskali so 16 slaščičarn, le v treh zadovoljni
Sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave so avgusta obiskali 16 slaščičarn v šestih mestih po Sloveniji ter preverili, kako so poskrbeli za označevanje alergenov na prodajnem mestu in kako osebje skrbi, da ne pride do navzkrižne kontaminacije zaradi rabe istih kuhinjskih pripomočkov.
»Nad rezultatom pregleda slaščičarn smo bili presenečeni oziramo bolje rečeno razočarani. Čeprav lahko alergije na hrano resno ogrozijo zdravje ali celo življenje posameznika in čeprav je zakonodaja na tem področju relativno dobro urejena, nobena od slaščičarn ni dobila ocene zelo dobro, oceno dobro pa so dobile le 3 od skupno 16 slaščičarn. Vse ostale so bile ocenjene slabše,« pravijo na Inštitutu.
Slabo napisano, slabo pri osebju
V slaščičarne so šli kot potrošniki z alergijami in le v dveh slaščičarnah so za označevanje alergenov poskrbeli tako, da o alergenih v živilih ni bilo dvoma. Alergeni so bili označeni v enotnem dokumentu, v tabeli. Slabše so jo odnesla prodajna mesta, kjer je bilo za označevanje alergenov poskrbljen, vendar se je bilo potrebno za informacijo obrniti na osebje, najslabše pa tista, kjer označb sploh ni bilo oziroma so jih dobili šele na izrecno zaprosilo.
Nič kaj spodbudno niso ocenili niti tistih prodajnih mest, kjer so navedli, da vsa živila pri njih vsebujejo določene alergene kot so gluten, jajca, mleko, maslo, mandlji, lešniki, orehi. Opozarjajo tudi na to, da so le redki imeli navedene alergene za celotno ponudbo živil, torej tudi za pijače. Opozarjajo tudi na to, da bi morali gostinski obrati ob označbi glutena navesti, za kakšno vrsto žita gre (pšenico, rž, ječmen, …) in pri oreščkih za katere oreščke, saj ni nujno, da je nekdo alergičen na vse.
[seminar id=”70677″ txt=”Ste se odločili, da boste skočili v podjetništvo z lastno pekarno ali slaščičarno? S prvimi koraki vam pomagamo na našem brezplačnem seminarju!”]
Ocenjevali so tudi ozaveščenost osebja. Ocenjujejo, da je osebje večinoma zelo slabo poučeno o alergenih v hrani, ki so jo prodajali. »Ko smo jih povprašali za priporočilo izdelka brez določenega alergena (npr. mleka, soje, glutena), so bili večinoma presenečeni, pogosto so kaj priporočili bolj kot ne na pamet,« so še navedli na Inštitutu. Dodali so, da je bil eden od natakarjev celo tako nesramen, da je pripomnil, da pred leti praktično nihče ni bil alergičen, večinoma pa so dobili občutek, da so osebju z vprašanji odveč.
Označevanje alergenov – oblika prepuščena gostincem, a naj bo čimbolj natančna
V Sloveniji so se sicer odločili, da mora biti označevanje alergenov zagotovljeno na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi in pijače – na jedilnem listu, panoju, letaku, ekranu, označevanje alergenov pa mora biti takšno, da lahko potrošnik z alergijo ali preobčutljivostjo na hrano na podlagi prejetih informacij sprejme varno odločitev zase. Ker, kot pojasnjujejo na Uradu RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v enem od svojih pojasnil, lahko »nepravilno označevanje alergenov ogrozi zdravje potrošnikov z alergijami«.
[tweet]Označevanje alergenov ni vedno enostavno, je pa za alergike življenjsko pomembno![/tweet]
Pomembno je tudi to, da lahko alergije in preobčutljivosti na hrano (sem sodi npr. laktozna intoleranca) bistveno zmanjšajo možnosti posameznika za izbiro živil, zato, dodajajo na UVHVVR, »je naloga vseh členov v živilski verigi, da omogočijo potrošnikom enostaven dostop do tistih živil, ki ne predstavljajo tveganja za njihovo zdravje«.
Seznam sestavin ali proizvodov, ki lahko povzročajo alergije ali preobčutljivosti:
- žito, ki vsebuje gluten,
- raki, ribe in mehkužci,
- jajca,
- arašidi,
- mleko ali mlečni izdelki, ki vsebujejo laktozo,
- soja,
- oreščki,
- listnata zelena,
- gorčica, gorčično seme,
- sezamovo seme,
- žveplov dioksid in sulfiti,
- volčji bob.
In kako se konkretno lotiti označevanja alergenov?
- Označevanje alergenov mora biti tako, da so informacije zlahka vidne, čitljive in neizbrisne. Alergeni morajo biti navedeni na enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi. To lahko storite neposredno na dnevnem jedilnem listu s pripisom k jedem, v mapi, ki je enostavno dostopna vsem gostom, na vsakem jedilnem listu s pomočjo šifranta, v samopostrežnem baru na listku, kjer je navedeno, kaj je v posodi, ipd.
- Alergeni morajo biti navedeni za vsako konkretno živilo posebej. Ni dovolj, da navedete, da lahko vsa živila vsebujejo določen alergen in da naj se potrošnik za več informacij obrne na osebje.
- Vsebnost mleka in mlečnih izdelkov mora biti navedena, tudi če so brez laktoze.
- Vsebnost glutena mora biti dodatno označena z vrsto žita.
- Oreščki in arašidi morajo biti označeni ločeno; pri oreščkih morate posebej navesti vrsto oreščka.
- Za označevanje alergenov morajo poskrbeti tudi manjši gostinski obrati – bari, tudi če nudijo samo pijače, saj je tudi pijača živilo.
- Napis “Lahko vsebuje alergene.” ni dovolj.
O alergenih smo sicer že pisali tudi v prispevku Kršitve pri označevanju živil z alergeni in v prispevku Označevanje živil z alergeni z univerzalnimi simboli.
[wpsr_facebook]