Kako je za slovenske rezidente urejena obdavčitev dohodkov iz tujine? Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) objavlja kratek povzetek gradiva za tiste, ki v tujini dosegajo dohodke iz različnih naslovov.
[svetovanjecta id=”2″ msg=””]
Obdavčitev dohodkov iz tujine: dohodnina
Z letom 2005 je Slovenija prešla na opredeljevanje dohodka po vsebini. Tako na primer za opredelitev dohodka iz dejavnosti ni več ključna registracija za opravljanje dejavnosti. Obdavčitev dohodkov iz tujine oziroma z virom v tujini sodi v sistem obdavčevanja v Sloveniji (gre za t. i. načelo obdavčitve svetovnega dohodka). Furs piše, da se moramo v tem primeru vprašati, kako bi bil obdavčen določen dohodek iz tujine (na primer iz naslova oddajanja nepremičnin v najem), če bi bil dosežen v Sloveniji.
Tako morajo davčni rezidenti Slovenije plačati dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
Zavezanci, ki dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, z virom samo v tujini
Po Zakonu o finančni upravi (ZFU) morajo zavezanci, ki dohodke iz opravljanja delavnosti dosegajo le v tujini, v Sloveniji pa ne, dejavnost vpisati v davčni register (obrazec DR-03), in sicer v osmih dneh od začetka opravljanja dejavnosti. Dejavnost se lahko v register vpiše tudi za nazaj, v tem primeru mora zavezanec predloži potrebne dokumente (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobja, ko dejavnost ni bila vpisana v register). Za nazaj se lahko v register vpiše tudi dejavnost zavezanca, ki dohodek iz naslova opravljanja dejavnosti v tujini napove le v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.
[tweet]Zavezanci, preverite, kako so obdavčeni dohodki, če jih dosegate v tujini![/tweet]
Ko zavezanec začne opravljati dejavnost na novo, mora v skladu Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2) izračunati tudi predhodno akontacijo/akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta. V primeru, da je zavezanec ob vpisu v davčni register priglasil ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se mu dohodnina od dohodka iz dejavnosti obračuna po 20 odstotni davčni stopnji, kot dokončni davek, ki se ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine.
[seminar id=”70682″ txt=”Podjetniki, imate dobro spletno stran? Ta je namreč osebna izkaznica na današnjem poslovnem trgu. Je spletna stran pregledna, jasna, nudi vse zanesljive informacije? Kaj na spletno strani ne sodi? Več o tem za vas pripravljamo v seminarju na Dati.”]
Davčna osnova se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki (višino prihodkov in odhodkov zavezanec ugotavlja sam), doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti v davčnem oziroma koledarskemu letu. Če se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se zavezancu po zakonu priznajo odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov.
Slovenija je torej kot država rezidentstva dolžna zagotoviti odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka. Praviloma se uporabi t. i. metoda navadnega odbitka (davek v Sloveniji se zmanjša za znesek davka, plačanega v tuji držav, pri čemer odbitek tujega davka ne sme biti višji, kot bi bil znesek davka, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v tujini). Navedeni odbitek v tujini plačanega davka lahko zavezanec uveljavlja v davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
Zavezanci, ki dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, z virom v tujini in v Sloveniji
V primeru, da zavezanec v Sloveniji že dosega dohodke iz opravljanja dejavnosti in je zaradi tega že vpisan v kateremkoli registru, se šteje, da ima v tujini poslovno enoto. Tudi za dejavnosti, ki jih zavezanec opravlja v tujini, mora prihodke in odhodke ugotavljati v skladu s slovensko davčno zakonodajo. Tuje prihodke in odhodke mora nato vključiti v davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki jih opravlja v Sloveniji. Davčna osnova se tudi za dejavnosti, ki jih zavezanec opravlja v tujini, ugotavlja na isti način kot jo ugotavlja za dejavnosti, ki jih opravlja v Sloveniji. Zavezanec ima prav tako možnost v davčnem obračunu uveljavljati odbitek v tujini plačanega davka iz opravljanja dejavnosti.
[seminar id=”70677″ txt=”Imate hobi, ki vas veseli? Ali idejo, za katero že dolgo potihoma upate, da postane resničnost? Danes je vse mogoče! Pridite na brezplačni seminar in preverite, kako lahko vaš prostočasni konjiček postane pravi biznis.”].
Obdavčitev dohodkov iz tujine: davek na dodano vrednost
Če kraj obdavčitve ni Slovenija, se znesek transakcije ne všteva v obdavčljivi promet. Če te transakcije opravlja davčni zavezanec, ki je v Sloveniji identificiran za namene DDV, se znesek teh transakcij ne vpisuje v obračun DDV-O.
Vir: Furs
[wpsr_facebook]
Kaj pa v primeru, ko davcni zavezanec normirani s.p. opravlja delo v tujini in hkrati tudi v Sloveniji, zaradi poslovanja s tujino, mora pridobiti posebno davcno stevilko, kako pa ta davcna stevilka vpliva na izdajo racunov v Sloveniji, mora na racunu zaracunati in placati ddv ter navesti kaksno klavzulo kljub temu, da ne dosega dohodkov nad 50.000 eur in je zavezanec za ddv zgolj zaradi dela tudi v tujini? Hvala za morebitni odgovor.
Spoštovani, na vaše vprašanje vam lahko odgovorimo v obliki plačljivega davčnega svetovanja. Nanj se lahko naročite na 01 600 1530 ali na data@data.si. LP, Data d. o. o.