Novosti delovne zakonodaje
Novosti delovne zakonodaje naj bi bile v pripravi. V usklajevanju bi naj bile spremembe zakona o delovnih razmerjih! Kakšne novosti delovne zakonodaje bi se naj pripravljale? Mimogrede, v kolikor potrebujete strokovno pravno svetovanje, se lahko obrnete na naše pravne svetovalce! Za termin plačljivega svetovanja lahko pokličete na 01/600-1530! Na to številko pa lahko pokličete tudi, če želite odpreti s.p. ali ustanoviti d.o.o.
Kakšne novosti delovne zakonodaje bi lahko bile uvedene?
Po neuradnih informacijah bi lahko prišlo do nekaterih sprememb zakona o delovnih razmerjih. Novosti delovne zakonodaje so sicer še stvar pogajanj na ekonomsko-socialnem svetu. Je pa med predlogi sprememb ZDR-1 neuradno kar nekaj predlogov:
- Pet dni dodatnega dopusta za delavce, ki skrbijo za ostarele starše (t.i. »oskrbovalski dopust«);
- Uzakonitev možnosti, da se za polni delovni čas šteje trideseturni delovnik (bi pa bila to prostovoljna odločitev podjetij);
- Uvedba dodatka za sobotno delo (višina dodatka bi bila stvar kolektivnih pogodb oz. pogajanj med delodajalci in delavci);
- Delavci, ki so zaposleni za določen čas bi lahko delodajalcu predlagali zaposlitev za nedoločen čas. Delodajalec bo sicer lahko zavrnil predlog, a se bo moral do tega opredeliti.
- Delavci bi lahko od delodajalca zahtevali fleksibilnejšo ureditev delovnega časa.
- Še vedno je med predlogi tudi obvezna božičnica.
- Boljše varstvo delavskih predstavnikov – če bi delodajalec na primer odpustil sindikalnega predstavnika, bi se odpoved zadržala do odločitve sodišča.
Opravite informativni izračun plače z našim kalkulatorjem!
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se izplača?
Novosti delovne zakonodaje bi naj omejile agencijsko delo
Spremembe bi naj omejile tudi agencijsko delo. Trenutno lahko najeti delavci, ki so pri agencijah zaposleni za določen čas, predstavljajo do 25 % delovne sile podjetja, ki delavce najema. Novosti delovne zakonodaje bi naj prinesle spremembe za velika podjetja – in sicer bi se ta delež za njih zmanjšal na 15 odstotkov. Za srednja in mala podjetja pa bo ostal 25-odstoten. Prav tako bi naj odpravili določbo, da omejitev obstaja samo za delavce, ki so pri agenciji zaposleni za določen čas. Za agencijske delavce pa bi se naj zvišalo tudi nadomestilo plače, ki ga prejemajo med čakanjem na delo. Po predlogu bi to bilo 80 % plače, ki jo je delavec prejemal v zadnjem mesecu, ko je delal. Trenutno to nadomestilo znaša 70 % minimalne plače.
»Popoldanca« lahko odprete ob redni zaposlitvi!
Se bodo najnižje osnovne plače izenačile z minimalno plačo?
Zgoraj omenjene novosti delovne zakonodaje si želijo uvesti že do konca marca 2023. A pri usklajevanju bi se lahko še zapletlo, tako da ni nujno, da bodo sprejete že do marca. Lahko bi bile del drugega svežnja sprememb ZDR-1. V drugem delu sprememb bi naj bil fokus sicer na novem plačnem modelu. Med njimi bi naj bila tudi izenačitev najnižjih osnovnih plač z minimalno plačo. Te spremembe bi lahko v veljavo stopile z letom 2024.