Novi stanovanjski zakon je v javni obravnavi, ta pa napoveduje kar nekaj sprememb na področju reševanja stanovanjske problematike. Potem, ko je odjeknila novica, da banke zaostrujejo kreditne pogoje ter spoznanju, da minimalna plača več ne bo zadostovala za pridobitev kredita bo precej slovenskih družin iskalo (neprofitna) stanovanja. Pravniki Data d.o.o. vsekakor priporočajo sklenitev najemne pogodbe v izvršljivem notarskem zapisu, saj se na takšen način najemodajalci zavarujejo ob morebitnem neplačilu najemnine.
Kakšne spremembe prinaša novi stanovanjski zakon in kakšna plača bo potrebna za subvencijo najemnine?
Spremembe neprofitne najemnine v stroškovno
[oblacek2 id=8 txt=”Potrebujete zanesljivo” link=’računovodstvo‘]
Novi stanovanjski zakon kot enega izmed glavnih ukrepov napoveduje spremembe neprofitne najemnine v stroškovno, ker naj bi bila ta že leta prenizka. Ta pa, ker je tako nizka, stanovanjskim skladom ne omogoča vzdrževanja fonda javnih najemnih stanovanj, niti investicij v gradnjo novih javnih stanovanj.
Informativni izračun dohodnine
Sedanji sistem neprofitne najemnine in subvencij bo tako zamenjal s sistemom stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka. Novi stanovanjski zakon prinaša višjo stroškovno najemnino, vendar te razlike ne bodo plačevali socialno ogroženi najemniki. Za njih se ne bo nič spremenilo, ker bo razliko pokril stanovanjski dodatek (oz. subvencija), ki ga bodo prejeli.
[izobrazevanje type=”sobodajalec”]
Kdo se torej šteje za ogroženega najemnika, ki bo prejemal subvencijo najemnine? Novi stanovanjski zakon za upravičenca določa najemnika, ki ne more plačevati priznane stroškovne najemnine za stanovanje (primerno po velikosti), ki ga ima v najemu. In sicer po izračunu: od ugotovljenega dohodka njegovega gospodinjstva se bo odštel minimalni dohodek gospodinjstva in 40 odstotkov ugotovljenega dohodka gospodinjstva. Vendar pa cenzus za dodelitev subvencije ne privilegira nobene starostne skupine.
Novi stanovanjski zakon predvideva ukrepe za vzpostavitev pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj
Novi stanovanjski zakon bi tudi določal, da Javni stanovanjski sklad ne bi več gradil stanovanj za prodajo, temveč, da bi bila namenjena oddaji. V ta namen so predvidene sledeče rešitve, kot izhaja iz predloga:
- dopustitev višje zadolžitve stanovanjskim skladom, in sicer do 50% vrednosti premoženja, · ureditev ustreznih državnih garancij za kredite, ki jih stanovanjski skladi najemajo za gradnjo javnih najemnih stanovanj,
- ustrezna ureditev sistema določanja najemnin,
- vzpostavitev javne evidence najemniških stanovanj na Ministrstvu za okolje in prostor,
- zakonska določitev postopnega zvišanja sredstev za stanovanjsko politiko na vsaj 0,4%
- BDP do konca mandata,
- določitev cilja izgradnje 10.000 najemnih stanovanj v naslednjih sedmih letih (v skladu s koalicijsko pogodbo).
Državno jamstvo za stanovanjska posojila
Novi stanovanjski zakon predvideva tudi možnost državnega jamstva za stanovanjska posojila. To bo namenjeno tistim, ki zaradi oblike zaposlitve oziroma višine dohodka ne morejo samostojno najeti posojila. Vlogo poroka bo prevzel Stanovanjski sklad RS. V kolikor upravičenec ne bo mogel odplačevati kredit, bo dolg prevzel Stanovanjski sklad RS, prav tako pa tudi lastništvo nad stanovanjem. Pozitivna stran tega pa je, da bo Stanovanjski sklad RS upravičencu omogočil nadaljnje bivanje v stanovanju s stroškovno najemnino.
Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?
Novi stanovanjski zakon prinaša spremembe pri upravljanju večstanovanjskih stavb
Novi stanovanjski zakon bo prinesel tudi spremembe glede upravljanja večstanovanjskih stavb. Spremembe naj bi se nanašale na:
- višino potrebnih soglasij za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja,
- vzpostavitev enotnega javnega registra upravnikov, ki bo konstitutiven,
- določitev časovnega mandata za upravnika večstanovanjskih stavb,
- večji nadzor nad razpolaganjem s sredstvi rezervnega sklada in
- razširitev pristojnosti stanovanjske inšpekcije.
Določbe o upravljanju bodo veljale tudi v dvostanovanjskih stavbah, stavbah z oskrbovanimi stanovanji in v vseh stavbah z vzpostavljeno dejansko etažno lastnino.
Javno najemniška služba
Novi stanovanjski zakon predvideva ustanovitev javne službe za najemniško upravljanje, ki bo delovala v okviru Stanovanjskega sklada RS. Ta bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Kaj to pomeni? Ta ustanova bo lastnike stanovanj razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotavljala prejemanje rednih dohodkov. Namen ustanovitve te javne službe pa je ponuditi možnost lastnikom stanovanj, ki so se do sedaj izogibali oddaji stanovanj, ker bi jim to predstavljalo breme (npr. so že starejši, jim najemništvo predstavlja breme).
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.
[wpsr_facebook]
Morda vas zanima tudi:
- Sprememba pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen ča
- Koliko dni dopusta potrebujete za 16 prostih dni v decembru 2019
- Dodatek za nočno delo – ali je enak za vse?
- Minimalna plača z novim letom višja!