Državni zbor sprejel novelo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J). Katere njegove spremembe bodo vplivale na izpolnjevanje pravic in obveznosti davčnih zavezancev? Med drugim novela uvaja definicijo t. i. davčnih prekrškov, katerih narava je posebno huda ter njihove globe.
[seminar id=”70696″ txt=” Ali veste, kdaj in kako postanete zavezanec za DDV?”]
Glede obračunavanja obresti v postopku davčnega nadzora je bistvena sprememba opustitev določb o obrestovanju obresti na podlagi evropske medbančne obrestne mere za ročnost enega leta. Novela določa fiksno obrestovanje po 7 odstotni leti stopnji. S tem se občutno povečuje stopnja zamudnih obresti, namen zakonodajalca v tem delu pa je pripraviti davčne zavezance k pravočasnemu izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti.
Novela Zakona o davčnem postopku na novo uvaja predložitev davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. Gre za posebno obliko samoprijave tekom davčno-inšpekcijskega postopka, ki določa 5 odstotno obrestno mero od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna. Če zavezanec obračun pravilno predloži, lahko davčni organ postopek ustavi.
[oblacek id=1 txt=”Potrebujete davčni nasvet?” link=’Rezervirajte si termin z našimi davčnimi strokovnjaki na 01 600 1530 ali na data@data.si!’]
Glede samoprijave novela predvideva fiksno obrestovanje po stopnji 3 odstotke letno za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi.
Glede pravice zavezanca za davek do informacij je novost ta, da se davčni zavezanec z ugotovitvami davčnega organa v postopku davčnega nadzora lahko seznanil šele v zapisniku.
[tweet]Novela Zakona o davčnem postopku uvaja definicijo davčnih prekrškov, katerih narava je posebno huda.[/tweet]
Novela Zakona o davčnem postopku na novo ureja tudi področje glob v primerih prekrškov, katerih narava je posebno huda. Nov, četrti odstavek 389. člena natančno definira “hujši davčni prekršek”. Davčni organ bo lahko, če bo davčni dolg davčnega zavezanca zadostil zakonsko določeni višini, izrekel globo od 2.500 do 15.000 evrov za fizično osebo, od 3.500 do 75.000 evrov za samostojnega podjetnika ter od 4.500 do 150.000 evrov za pravno osebo (odvisno od njene velikosti).
Novela na novo opredeljuje obračunavanje obresti v primeru pritožbe zoper sklep o izvršbi. Za čas, ko je dolžniku odložena izvršba, se obračunajo obresti po letni obrestni meri 2 odstotka.
Zakon začne veljati z novim koledarskim letom.
Preberite tudi:
[wpsr_facebook]