Zaradi ugodne cene so ponaredki za marsikoga skušnjava. Seveda obstaja možnost, da se potrošnik za nakup ponaredka ne odloči zaradi nizke cene, ampak da je zaveden. Če kupuje prek spleta, lahko denimo spletna stran ponudnika deluje verodostojno, pri fizičnem nakupovanju pa ga lahko zavede prodajalec sam. Ne glede na to, pa nakup ponaredkov lahko potrošniku povzroči marsikatero nevšečnost. Na Hrvaškem, denimo, tudi denarno kazen.
[seminar id=”70677″ txt=”Imate dobro idejo za podjetniško dejavnost? Pridite na Dato, kjer vam jo bomo pomagali uresničiti.”]
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pojasnjujejo, da nakup ponaredkov pomeni kršenje pravic intelektualne lastnine. Tovrstno blago se praviloma uniči, pri čemer lahko imetnik blagovne znamke ali njegov zastopnik od potrošnika zahteva povračilo stroškov uničenja. Če potrošnik ni vedel, da bo prejel ponaredek in je blago kupil za lastno uporabo, lahko imetniku blagovne znamke pisno pojasni, da je ravnal v dobri veri in poskuša na ta način doseči oprostitev plačila, še dodajajo na ministrstvu.
V primeru, da je nakup ponaredkov opravljen prek spleta, se lahko potrošnik, ki je plačilo izvedel s kreditno kartico, obrne na svojo banko, kjer se pozanima o možnostih povračila. Pri tem mora paziti, da reklamacijo vloži pravočasno.
Točka VEM kljub počitnicam deluje nemoteno – s. p. ali d. o. o. lahko tudi poleti odprete hitro, enostavno in brezplačno. Preverite pa tudi ponudbo naših podjetniških izobraževanj.
V nekaterih državah za nakup ponaredkov potrošnik tvega tudi globo
Na MGRT opozarjajo, da lahko poleg vseh omenjenih nevšečnosti, v nekaterih državah potrošnika, ki se odloči za nakup ponaredkov, oglobijo. Denimo na Hrvaškem lahko potrošnika, ki kupi ponarejeno blago, doleti kazen v višini od 300 do 1.500 evrov.
Potrošnikom, ki nakupujejo prek spleta pa svetujejo, da upoštevajo nasvete mreže Evropskih potrošniških centrov:
- Preverite identiteto prodajalca;
- Poiščite ocene drugih strank;
- Preverite, ali ima spletno mesto oznako zaupanja;
- Ocenite videz spletnega mesta;
- Na spletnem mestu prodajalca preverite potrošniške pravice;
- Preverite fotografijo izdelka;
- Spremljajte ceno izdelka;
- Na uradnem spletnem mestu preverite pooblaščene prodajalce;
- Uporabljajte varna plačilna sredstva;
- Bodite pozorni pri obnovljenih izdelkih.
Če boste s ponaredkom iz dopusta prišli v Slovenijo, se vam ni treba bati, da vas bodo doma sankcionirali, pa zagotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Pojasnili so, da se za ponaredke v osebni prtljagi potnika, ki jo nosi s seboj, ko prihaja iz tretjih držav, ne izvede carinskih ukrepov, če skupna vrednost ne presega zneska carinske oprostitve. Ta znaša 300 evrov oziroma 430 evrov za potnike v zračnem ali pomorskem prometu, oziroma 150 evrov za potnike, mlajše od 15 let.
Drugače pa je s poštnimi pošiljkami. Slednje so lahko predmet carinskega nadzora ne glede na vrednost oziroma količino. Če carinik sumi, da gre za ponaredke, lahko blago začasno zadrži in uvede postopek za ugotovitev narave blaga.
Če carinski organ sumi, da blago krši pravice intelektualne lastnine, le-to začasno zadrži. O tem obvesti domnevnega kršitelja in imetnika pravic. Če se kršitelj strinja, da gre blago v uničenje (ker gre za ponaredke), se le-to uniči pod carinskim nadzorom na stroške imetnika pravice. V nasprotnem primeru pa mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene.
Na mejah EU največ ponarejenih cigaret, igrač in živil
Carinski organi so leta 2016 na zunanjih mejah EU zasegli več kot 41 milijonov ponarejenih izdelkov v skupni vrednosti več kot 670 milijonov evrov, kažejo zadnji podatki Evropske komisije.
Med zaseženimi izdelki so na prvem mestu cigarete (24 %), sledijo igrače (17 %), živila (13 %) in embalažni material (12 %). Vsakdanji izdelki, kot so hrana in pijača, zdravila, igrače in gospodinjske električne naprave, predstavljajo več kot tretjino vsega zaseženega blaga.
Glavna država izvora ponarejenih izdelkov ostaja Kitajska (leta 2016 80 %). Veliko ponarejenih cigaret je prišlo iz Vietnama in Pakistana, največ alkoholnih pijač pa iz Singapurja. Iran je glavna država izvora za oblačilne dodatke, Hongkong za mobilne telefone, Indija pa za zdravila, pišejo na Zvezi potrošnikov Slovenije.