Pisali smo že o tem, da je novela gospodarskega zakona prinesla omejitve pri tem, kdo lahko po novem odpre podjetje in postane družbenik, morda pa vas zanima tudi, kakšne so spremembe pri predložitvi letnega poročila ter na kaj morate biti gospodarske družbe pri tem pozorne. Izpostavljamo nekaj splošnih sprememb.
[seminar id=”75867″ txt=”Tudi podjetniki, ki ste se odločili za samostojno vodenje knjigovodstva, morate ob koncu poslovnega leta pripraviti bilanco stanja in izkaz uspeha.”]
Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1l) po novem namreč določa velikostne razrede gospodarskih družb. Bistvena sprememba novele je pri razvrščanju iz mikro v majhno družbo.
Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 evrov (prej 2 milijona), in
- vrednost aktive ne presega 350.000 evrov.
Majhna družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 evrov (prej 8,8 milijona), in
- vrednost aktive ne presega 4.000.000 evrov.
Srednja družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 evrov (prej 35 milijonov), in
- vrednost aktive ne presega 20.000.000 evrov.
Prerazvrstitev v drug velikostni razred
Če družba izpolnjuje vsaj dva izmed zgornjih kriterijev posameznih velikosti družb, se uvršča v pripadajoči razred. Družba pa se prerazvrsti v drug razred, če na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih čet na bilančni presečni dan obakrat preseže ali pa preneha presegati merila za razvrščanje v velikostni razred. Če je temu tako, se prerazvrstitev izvede na bilančni presečni dan bilance stanja v tekočem letu.
Osnovna opredmetena sredstva in finančne naložbe po nabavni vrednosti
Kot določa Slovenski računovodski standard 2016, se opredmeteno osnovno sredstvo in finančne naložbe ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Če pa družba osnovna opredmetena sredstva meri po revalorizirani vrednosti ali pa vrednotila finančne instrumente, za katere ni objavljene cene na organiziranem trgu, pa mora biti opravljena preiskava računovodskih izkazov s strani revizorja. Preiskava letnih mora biti izvedena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta, tj do 31. avgusta za minulo leto.
Poenoteni obrazci za predložitev podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida
Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je za leto 2016 pripravila dokument, v katerem so združeni vsi poenoteni obrazci za predložitev podatkov iz bilance stanja in podatkov iz izkaza poslovnega izida za gospodarske družbe, zadruge, samostojne podjetnike, društva in nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava. V bilančnih shemah so posebnosti le pri kapitalu in čistem poslovnem izidu. Obrazci_LP2016.xlsx
Če poslujete na podlagi normiranih odhodkov, vam letnega poročila ni potrebno oddati, vseeno pa ga lahko predložite, če menite, da je to z vidika transparentnosti poslovanja za njih bolje.
Spomnimo, pravočasna oddaja letnega poročila in davčnega obračuna je odgovornost vodstva družbe oziroma samostojnega podjetnika in ne računovodskega servisa ali koga tretjega. Kot direktor ali samostojni podjetnik odgovarja za vso poslovanje družbe, odgovarja tudi za pravočasno in točno oddajo letnih poročil in davčnih obračunov.
[svetovanjecta id=”1″ msg=””]
Kaj točno je bilanca stanja in izkaz poslovnega izida? Pisali smo o tem, kakšne so globe, če letnega poročila ne oddate
Več si lahko preberete v: Navodilo o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov
Ste že slišali za naša izobraževanja? Namenjena so tako izkušenim podjetnikom, ki si želijo poglobiti znanje o potnih nalogih, o tem, kako pripraviti zaključno bilanco ali davčni obračun, vabimo pa tudi vse bodoče podjetnike, ki vas zanima odprtje podjetja!
[wpsr_facebook]