Mobing na delovnem mestu
Mobing na delovnem mestu naj bi v Sloveniji doživljala tretjina vseh zaposlenih. Kaj je še pokazala anketa Zveze svobodnih sindikatov? Kakšne so pa zakonske obveznosti, ki jih mora sprejeti delodajalec, da prepreči mobing na delovnem mestu? Imate pravne dileme? Obrnite se na naše pravne svetovalce! Lahko vam svetujejo v okviru plačljivega strokovnega svetovanja. Za termin lahko pokličete na 01/600-1530! To pa je tudi številka, če načrtujete ustanovitev s.p. (boste mogoče normiranec?) ali registracijo d.o.o.!
Delodajalec mora sprejeti pravilnik!
Preden pogledamo rezultate ankete, najprej poglejmo, kakšne so obveznosti delodajalca, ko gre za mobing na delovnem mestu. ZDR-1 določa, da je mobing na delovnem mestu (oz. trpinčenje na delovnem mestu) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Ob tem je potrebno poudariti še, da je pravilnik o preprečevanju mobinga oz. trpinčenja na delovnem mestu eden izmed tistih pravilnikov, ki so zakonsko obvezni! V koliko bi potrebovali pripravo takšnega pravilnika, vam ga lahko pripravijo naši pravniki! Za ponudbo priprave (tudi) ostalih internih aktov lahko pišete na data@data.si. V pravilniku mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja (mobing) in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Če takšnih ukrepov ne sprejeme, se mu lahko v skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), izreče globa od 2000 do 40000 evrov.
Pretvorite vašo neto plačo v bruto z našim kalkulatorjem!
Minimalna plača v 2023 – gre za največji dvig v zadnjih letih!
Kaj je pokazala anketa?
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so novembra izvedli anketo o pojavnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnih okoljih. V anketi je sodelovalo 497 ljudi. Mobing na delovnem mestu oz. trpinčenje na delovnem mestu je v zadnjih šestih mesecih doživljalo 35 % anketiranih. Trpinčenje je 38 odstotkov doživljalo tedensko, 23 % pa dnevno. Rezultati ankete so še pokazali, da je bilo med trpinčenimi 73 % žensk. Najpogostejši storilci pa so v 89 % nadrejeni.
Preberite tudi – Kako odpreti sp? Kako se pripraviti ter kakšen je postopek?
Kaj pa pravi Kazenski zakonik?
Mobing na delovnem mestu je kot šikaniranje na delovnem mestu opredeljen tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1). In sicer je v 197. členu določeno, da kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim ravnanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. V kolikor ima takšno dejanje za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje oz. zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.