Kazen za delo na črno
Kazen za delo na črno inšpektorji izrečejo, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj.
Uradna oseba Finančne uprave RS (FURS) je namreč na počivališču avtoceste opravila nadzor nad voznikom tovornjaka. Ugotovljeno je bilo, da voznik tovornjaka nima veljavne pogodbe o zaposlitvi. Zaman je bilo prepričevanje, da je šlo samo za eno vožnjo in da se prekršek ne bo nikoli več ponovil. Sklep: uradna oseba je ugotovila, da se šteje, da je oseba opravljala delo na črno. Sledi kazen za delo na črno.
Trenutno omenjeni postopek sicer še ni zaključen. Delodajalec ima možnost priložiti dokaze (npr. veljavno pogodbo o zaposlitvi). Zato še ni mogoče napovedati, kakšna kazen za delo na črno bo izrečena. Vsekakor pa zakon za delodajalca predpisuje globo v razponu 5.000 do 26.000 evrov, za odgovorno osebo v podjetju pa od 500 do 2.500 evrov. Predpisana je tudi globa za posameznika, ki nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela: v višini od 100 do 2.500 evrov.
Kazen za delo na črno – izognite se ji
Pravniki podjetja Data, d.o.o., z bogatimi izkušnjami na področju delovnopravne zakonodaje svetujejo, da pri urejanju delovnopravnih razmerij v vašem podjetju pridobite nasvet izkušenega pravnika. Bodisi da gre za pogodbo o zaposlitvi, avtorsko, podjemno ali pogodbo o poslovnem sodelovanju. Pozanimajte se, v katerih primerih so naštete pogodbe sploh dovoljene. S pomočjo našega spletnega izračuna pa lahko ugotovite tudi, katera se vam najbolj izplača. In ne pozabite: delodajalec mora ustrezno prijaviti tudi delo dijakov in študentov.
Med pravnim svetovanjem se namreč srečujemo z mnogimi konkretnimi primeri, ko so podjetja zaradi visokih glob in ostalih sankcij v resnih težavah. Mnoga se morajo odločiti celo za zaprtje podjetja. V večini primerov pa bi se tem zapletom lahko izognili, če bi bili seznanjeni z vsemi obveznostmi, ki se od delodajalca pričakujejo od dne ustanovitve podjetja. Naši pravniki so jih zbrali na enem mestu – vabimo vas na brezplačen seminar o vseh obveznostih delodajalcev.
[izobrazevanje type=”obveznosti-delodajalcev”]
Torej: če delodajalec najame delavca in njegovega dela ne uredi z ustrezno pogodbo ali če posameznik dela brez ustrezno prijavljene dejavnosti, gre pri tem za zaposlovanje ali delo na črno.
V skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je nedovoljeno:
- opravljanje dela ali dejavnosti na črno,
- omogočanje dela na črno,
- zaposlovanje na črno in
- nedovoljeno oglaševanje dejavnosti ali dela na črno.
Kaj je po zakonu delo na črno?
- Če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima določene v ustanovitvenem aktu ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti.
- Če samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v ustrezen register ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev zanjo.
- Če pravna oseba ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi za opravljanje te dejavnosti.
- Če posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa zakonodaja.
- Če tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali dovoljenja.
- Če tuja pravna oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ne opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu.
Kaj je zaposlovanje na črno?
- Če delodajalec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, s posameznikom ne sklene pogodbe o zaposlitvi in ga ne prijavi v obvezna socialna zavarovanja ali ga iz njih med trajanjem dela odjavi.
- Če delodajalec s posameznikom ne sklene niti nobene druge pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo.
- Če delodajalec z upokojencem ne sklene pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela.
- Če delodajalec ne uredi dela dijaka ali študenta v skladu z zakonodajo.
- Če zaposli tujca v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.
- Če pravna oseba ali podjetnik nezakonito zaposli državljana tretje države.
- Kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.
Pripravila: pravna služba podjetja Data, d.o.o.
[wpsr_facebook]