Kako dolgo morajo gospodinjstva hraniti dokazila o plačanih računih, smo pisali v prispevku o hrambi računov. Ta pa ni pomembna le za gospodinjstva, pač pa tudi za podjetnike. Ti morajo biti pozorni tako na to, kakšna je vsebina računa, kot tudi na predpisane roke za njihovo hrambo. O vsem tem podjetnike sicer seznanimo na seminarjih Abeceda poslovanja in Enostavno knjigovodstvo.
[seminar id=”70692″ txt=”Po udeležbi na naši delavnici, boste svoje knjigovodstvo lahko vodili sami!”]
Kakšna mora biti vsebina računa?
Vse osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo za opravljeno dobavo blaga ali storitev zagotoviti izdajo računa. Voditi morajo tudi predpisane poslovne knjige in evidence. V katerih primerih pa izdaja računa ni potrebna, smo pisali v prispevku Izdaja računa, kdaj ni potrebna?.
Oblika računa je prosta, vsebina računa pa je zakonsko določena (82. člen Zakona o davku na dodano vrednost). Davčni zavezanec, ki izda račun, mora na njem navesti:
- zaporedno številko
- podatke izdajatelja iz ustreznega registra (poslovnega/sodnega).
- kraj izdaje,
- datum izdaje,
- datum opravljene storitve/datum dobave blaga,
- datum plačila,
- opredelitev zaračunane storitve,
- znesek brez DDV, stopnja DDV, znesek DDV (če je izdajatelj zavezanec za DDV) in
- znesek za plačilo
- podpis ali žig
Žig ni obvezen, saj lahko zavezanec posluje brez žiga. Več pa v prispevku Ali je uporaba žiga obvezna?. Davčni zavezanec mora biti pozoren predvsem pri opredelitvi zaračunane storitve. Bistveno je, da je nedvoumno razvidno zakaj se je določen znesek zaračunal.
Pri tem, kakšna mora biti vsebina računa, so vam lahko v pomoč tudi primeri računov, ki so objavljeni na naši spletni strani – uporabni obrazci. V kolikor pa imate dodatna vprašanja, vam nudimo računovodsko oziroma davčno svetovanje.
Zanimala vas je vsebina računa. Preberite tudi:
- Hramba računov – koliko časa je smiselna?
- Vezana knjiga računov ostaja v uporabi
- Izdaja računa – kdaj ni potrebna?
[wpsr_facebook]