Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti.
Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva).
Tako opredelitev socialnega podjetništva najdemo v Zakonu o socialnem podjetništvu, ki je bil v državnem zboru sprejet konec marca lani veljati pa je začel z letošnjim letom http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201120&stevilka=819.
Ob prebiranju literature člankov in prispevkov lahko naletimo še na druge definicije socialnega podjetja (socialnega podjetništva) vse pa so osredotočene na neprofitni značaj socialnega podjetja ali pa na specifiko zaposlovanja težje zaposljivih oseb v socialnem podjetju:
- Socialna podjetja so organizacije, ki iščejo poslovne rešitve za družbene probleme, ki jih navadno zaznajo v svoji okolici. Na družbeni problem se lahko odzovejo z inovativno rešitvijo ki vodi v razvoj socialnega podjetja.
- Ne glede na dejavnost s svojim poslovanjem omogočajo zaposlovanje ene izmed ranljivih skupin (običajno tudi to zaznajo v svojem okolju): lahko so to dolgotrajno brezposelni mlajše brezposelne osebe bivši kaznjenci ali odvisniki manjšine.
- Socialno podjetje je opredeljeno kot podjetje ali organizacija ki kombinira tržno usmerjene poslovne aktivnosti s socialnimi cilji, motivi in potrebami okolja v katerem deluje. Kot vse poslovne entitete si tudi socialna podjetja z inovacijami in optimalnim kombiniranjem razpoložljivih virov skušajo zagotoviti čim boljši tržni položaj ob tem pa zasledujejo svoj primarni cilj to so dolgoročne koristi svojih zaposlenih kupcev in skupnosti kjer deluje.
- Socialno podjetje je nova oblika gospodarske dejavnosti ki sledi drugim ciljem ne povečevanju dobička.
- Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) definira socialno podjetje kot vsako zasebno dejavnost ki se izvaja v javnem interesu organizirano s podjetniško strategijo in katere namen ni maksimirati dobiček temveč dosegati nekatere gospodarske in družbene cilje ter z inovativnimi metodami reševati probleme socialne izključenosti in brezposelnosti.
Zakon o socialnem podjetništvu (UL RS št. 20/2011) opredeljuje dva tipa socialnega podjetja:
- Socialno podjetje tipa A je ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način da trajno zaposluje najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja.
- Socialno podjetje tipa B je ustanovljeno za zaposlovanje oseb iz 6.člena zakona (težje zaposljive osebe) na način da določeno dejavnost opravlja s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih delavcev.
V Sloveniji socialno ekonomijo trenutno predstavlja predvsem nevladni sektor (društva zavodi zadruge …). Osnova socialnega podjetja je gradnja skupnosti in vključevanje širšega okolja.
Socialnega podjetja ne predstavlja posameznik socialni podjetnik ampak gre za razvoj podjetniške ideje v skupini timu. Socialno podjetje mora že v svojih osnovnih temeljih zaposlovati in nuditi možnost vključevanja prostovoljcev pri čemer je pomembno da so tudi oni vključeni v procese odločanja o podjetju.
Čeprav je zakon o socialnem podjetništvu star dobro leto dni v Sloveniji že dalj časa poteka več projektov ki ustrezajo zakonski definiciji socialnega podjetništva. Med drugimi najdemo tudi:
- Društvo Mozaik projekt: Socialna kmetija Korenika ( www.mozaik-drustvo.si )
- Pravična trgovina 3 Muhe ( www.3muhe.si )
- Tehnološki center za aplikativno tehnologijo projekt: Center ponovne uporabe ( www.eko-tce.eu )
- Društvo Projekt človek projekt Iz koša ( www.izkosa.si )
- Društvo Kralji ulice projekt Stara roba nova raba ( www.kraljiulice.org )
- Šent projekt: TURAG4ALL ( www.premiki.com ).
- Tovarna dela- Vstop v svet dela
- Tovarna dela –tekstil
Kaj pa tujina?
V državah članicah se uporablja eden od treh modelov pravne organiziranosti socialnih podjetij ali pa njihova kombinacija:
- kooperativni model v katerem so socialna podjetja urejena s posebnim zakonom kot posebne kooperative (zadruge) s socialnimi cilji (Italija Portugalska Španija Poljska)
- model socialnih družb, ki se naslanja na sicer profitne družbe ki pa izkazujejo svoj socialni značaj predvsem pri delitvi dobička (Belgija Finska in Združeno kraljestvo);
- model odprtih formalnih oblik za katerega je značilno da je pomemben glavni socialni namen ki ga zasleduje organizacija ni pa določena obvezna pravna organizacijska oblika (Italija Portugalska Španija).
V socialnem podjetništvu je v Evropi zdaj zaposlenih približno 10 odstotkov delovne sile. Za primer dobre prakse velja Italija ki v 15.000 socialnih podjetjih zaposluje 350.000 delavcev. Ti opravljajo storitve za pet milijonov uporabnikov in ustvarijo 10 milijard evrov prihodkov.
To je po eni strani posledica tega da imajo zgodovino korporativ in neprofitnih organizacij po drugi pa tudi posledica tega da so v začetku 90. let sprejeli zakon ki ureja takšno podjetništvo. Pred nekaj leti so ga še izboljšali vlada pa se je medtem umaknila iz nekaterih socialnih storitev in tako omogočila razvoj tretjega sektorja.
Tradicijo socialnega podjetništva poznata tudi Španija in Velika Britanija. V Veliki Britaniji trenutno obstaja 60.000 socialnih podjetij. Primer zelo uspešnega španskega socialnega podjetja je kooperativa Mondragon kjer v času krize niso odpustili niti enega od zaposlenih v njihovem zadružnem sistemu in nimajo likvidnostnih težav. Več o tej kooperativi si lahko preberete na tej povezavi http://www.mondragon-corporation.com/eng/.
Kaj kritiki očitajo zakonu?
Predvsem se zdi kritikom problematično dejstvo da bodo socialna podjetja pri poslovanju preveč odvisna od države in državnih subvencij. Prisiljena bodo delovati z minimalnimi sredstvi in minimalnimi plačami in če državnih subvencij ne bo se lahko zgodi da se bodo morala zapreti. Dejstvo je da tretji sektor nima dostopa do pravih resnih kapitalskih sredstev.
Jadranka Vesel z Razvojno-raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo (RISE) se zavzema za širše gledanje na socialno ekonomijo ki ni le sistem namenjen ogroženim družbenim skupinam ampak je alternativa za vse ki niso zmožni ali pripravljeni delovati v polju klasičnih kapitalskih organizacij temelječih na visoki dobičkonosnosti. Največji potencial vidi v zadrugah ki se pri nas še trudijo znebiti konotacije preživetega socialističnega modela ki je rezerviran bolj ali manj za področje kmetijstva. Vodila zadružnega načina delovanja in organiziranja so prostovoljno in odprto članstvo načelo »en človek en glas« udeležba članov pri delitvi dohodka sodelovanje pri upravljanju solidarnost in sodelovanje med zadrugami ter trajni razvoj lokalne skupnosti.
Zakon o socialnem podjetništvu opredeljuje načela po katerih mora poslovati socialno podjetje področja na katerih deluje tako podjetje in določa kategorije težje zaposljivih oseb ki se zaposlujejo v socialnem podjetju.
Te dni se je zaključil Javni razpis za pospeševanje socialnega podjetništva ki ga je na začetku februarja letos objavilo Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Ministrstvo je za projekte na socialnem podjetništvu z razpisom namenilo 4 5 milijona EUR. V letu po sprejemu zakona se je zgodilo več mednarodnih konferenc o socialnem podjetništvu . Ustanovljen je bil Slovenski forum socialnega podjetništva in o tej vrsti podjetništva je v tiskanih medijih izšlo kar lepo število člankov in prispevkov.
Torej dogaja se in glede na globalno krizo v kateri smo se znašli ta tip podjetja o katerem pišemo predstavlja za mnoge posameznike ki razmišljajo o svoji prihodnosti priložnost da se dokažejo in uresničijo svoje cilje in ideje kot to po Evropi in po svetu počne na milijone posameznikov vključenih v ta tip podjetništva.
Avtor: Bogdana Rejc DATA d.o.o.