Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije je včeraj skupaj s Centrom za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede in Inštitutom za ekonomska raziskovanja Ekonomske fakultete pripravila javno predstavitev izsledkov raziskave Slovenija kot lokacija za neposredne tuje investicije v očeh tujih investitorjev – 2012 in raziskave slovenske konkurenčnosti na osnovi objavljenih podatkov iz WEF globalnega poročila 2012-2013 predstavili pa so tudi rezultate raziskave o neposrednih tujih investicijah slovenskih podjetij.
Vsakoletna raziskava “Slovenija kot lokacija za neposredne tuje investicije v očeh tujih investitorjev – 2012”, ki jo izvaja Center za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede je eno od orodij JAPTI za identificiranje problemov, s katerimi se soočajo tuji investitorji in podjetja s tujim kapitalom v Sloveniji. Kot je pojasnil eden izmed avtorjev raziskave, izredni profesor na FDV dr. Matija Rojec med motivi za tuje investitorje že nekaj let ni opaziti bistvenih sprememb, tako tudi letos prevladujejo krepitev dolgoročnega sodelovanja, kvalitetna delovna sila, dostop ali povečanje obstoječega tržnega deleža v Sloveniji, učinkovitost proizvodne/storitvene dejavnosti v Sloveniji, dostop do znanja, kvalificiranega dela in tehnologije, dobra geografska lega in infrastrukturna povezanost Slovenije, v zadnjem času pa se je povečal tudi pomen motiva dostopa do trgov v JV Evropi.
Najpomembnejše ovire za tuje neposredne investicije kot jih vidijo tuji investitorji so plačilna nedisciplina, visoki stroški delovne sile, težave pri odpuščanju zaposlenih, visoki davki, neučinkovit sodni sistem, korupcija, rigidnost delovnega časa, nerazpoložljivost ustrezno usposobljene delovne sile, neustrezno varstvo konkurence, majhnost slovenskega trga, težave pri najemanju kreditov.
Raziskava je pokazala tudi, da po mnenju tujih investitorjev ovire v primerjavi z letom 2007 naraščajo, najbolj pa so se povečale pri najpomembnejših dejavnikih. »Poleg tega je večina anketiranih podjetij ocenila, da se je položaj Slovenije kot lokacije za tuje neposredne investicije zaradi gospodarske recesije poslabšal,« je dodal dr. Rojec. Sicer pa anketirana podjetja precej visoko ocenjujejo pomen spodbud, ki jih daje ekonomska politika, med storitvami JAPTI pa so kot najbolj koristne ocenila nepovratna finančna sredstva, brezplačne informacijske in svetovalne storitve, storitve v post-investicijskem obdobju ter posredovanje pri navezovanju poslovnih stikov.
Izredna profesorica na FDV, dr. Andreja Jaklič je predstavila tudi izsledke analize neposrednih tujih investicij slovenskih podjetjem, ki jo je med slovenskimi podjetji z izhodnimi tujimi investicijami izvedel Center za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede. »Anketirana podjetja so med najpomembnejšimi motivi za investiranje v tujino izpostavila boljše pokrivanje lokalnega trga, bližino kupcev, dolgoročno sodelovanje, rast lokalnega trga, izkoriščanje ekonomij obsega, sledenje strankam, dostop do tretjih trgov in razpršitev tveganja,« je pojasnila. Kot najpomembnejšo oviro za investiranje v tujini, s katerimi se naša podjetja, ki investirajo v tujini, soočajo doma v Sloveniji, je izpostavila pomanjkanje finančnih virov. »Tej sledi problem pomanjkanja lastnih kadrov in zagotovitev zavarovanj, premajhne zmogljivosti matičnega podjetja, pomanjkanje znanja o mednarodnem poslovanju in pomanjkanje informacij o možnostih investiranja v tujini. Najpomembnejša ovira v državi prejemnici investicije pa je plačilna nedisciplina, kar je nedvomno posledica tega, da naša podjetja v veliki meri vzpostavljajo podružnice v državah jugovzhodne Evrope«. Poleg tega so za anketirana podjetja za investiranje v tujini pomembne tudi različne spodbude, med katerimi najbolj izstopajo finančne spodbude, posredovanje informacij in organiziranje poslovnih stikov, med pomočmi, ki jo pri ponujajo institucije, pa so bila anketirana podjetja najbolj zadovoljna s storitvami JAPTI.
Prof. dr. Peter Stanovnik, prof. dr. Mateja Drnovšek in mag. Sonja Uršič iz Inštituta za ekonomska raziskovanja Ekonomske fakultete pa so predstavili rezultate letne raziskave nacionalne konkurenčnosti Slovenije po metodologiji WEF. Letos se je Slovenija na lestvici globalnega indeksa konkurenčnosti Svetovnega ekonomskega foruma med 144 državami uvrstila na 56. mesto, kar je za eno mesto višje kot v predhodnem letu. »Analiza posameznih stebrov konkurenčnosti kaže, da je Slovenija v primerjavi z lanskim letom napredovala v stebru učinkovitost trga dela, inovacij, infrastrukture in velikosti trga, nespremenjen položaj pa je ohranila v stebru zdravje in primarno izobraževanje. Največ mest smo izgubili v stebru učinkovitost finančnega trga in stebru makroekonomsko okolje,« so pojasnili sogovorniki. Letos so prvič ocenjevali tudi vidik trajnostne konkurenčnosti oziroma družbeno in okoljsko trajnost, saj konkurenčnost sama po sebi ne vodi do trajnostnega razvoja, v kar je bilo od 144 držav vključenih 79. Slovenija se z upoštevanjem okoljske in družbene trajnosti uvršča bistveno višje, torej na 25 mesto.
Dr. Stanovnik je pojasnil tudi nekaj priporočil za izboljšave:»Glede na največje nazadovanje na področju učinkovitosti finančnega trga ter padanje bonitetnih ocen Slovenije je nujna čim hitrejša sanacija obstoječega bančnega sistema. Plačilna nedisciplina je povezana z veliko zadolženostjo slovenskih podjetij in s splošno ravnijo nelikvidnosti v slovenskem gospodarstvu, za kar bo potrebno sprejeti vrsto ukrepov. Nizko na lestvici držav se Slovenija uvršča tudi na področju učinkovitosti trga dela zaradi toge zakonodaje na področju najemanja in odpuščanja delavcev, visoke rigidnosti zaposlenosti in centraliziranosti določanja plač v javnem sektorju. Nova zakonodaja, ki obravnava trg dela bo zato morala omogočiti znižanje stroškov dela.« »Poleg tega bo morala biti nacionalna inovacijska politika usmerjena v učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov za dolgoročno izboljšanje inovacijskih sposobnosti, za doseganje tehnoloških prebojev na izbranih področjih, za zmanjšanje preobsežne birokratizacije pri javnih naročilih ter javnih projektnih razpisih, pri večji uporabi povratnih finančnih instrumentov v primerjavi z dosedanjimi nepovratnimi spodbudami,« so dodali avtorji.
Rezultati raziskav:
- Predstavitev rezultatov slovenske konkurenčnosti
- Neposredne tuje investicije slovenskih podjetij
- Slovenija kot lokacija za tuje neposredne investicije v očeh tujih investitorjev
Vir: JAPTI, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo