Izvršilni postopek je sodni postopek, ki poteka s ciljem prisilne izterjave dolžnikovih obveznosti
Izvršilni postopek se začne na predlog upnika, ki v postopku uveljavlja prisilno izterjavo svoje terjatve do dolžnika. Vendar pa ima tudi dolžnik v postopku določene pravice, ki jih je dobro poznati, če se kdaj znajdemo v tej vlogi.
Izvršilni postopek – sklep o izvršbi
[oblacek id=6 txt=”Potrebujete pravni nasvet?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]
Sklep o izvršbi je sodna odločba, s katero sodišče na podlagi predloga upnika dovoli izvršbo zoper dolžnika, z namenom prisilne izterjave njegovega dolga do upnika.
Ko dolžnik prejme sklep o izvršbi, ima 8 dni časa za prostovoljno izpolnitev svoje zapadle obveznosti. Če je le mogoče, naj dolžnik v tem roku svoje obveznosti poravna in o tem obvesti sodišče. Če bo dolg poplačan v celoti, bo sodišče izdalo sklep, s katerim bo izvršbo ustavilo. S tem bo izvršilni postopek končan.
Izvršilni postopek in ugovor zoper sklep o izvršbi
Dolžnik bo v sklepu o izvršbi navedeno terjatev seveda poplačal le, če je ta utemeljena in je izvršilni postopek začet upravičeno.
Če dolžnik upniku ničesar ne dolguje ali pa je svojo obveznost že izpolnil, lahko zoper sklep o izvršbi vloži ugovor. Ugovor je potrebno vložiti v osmih dneh od prejema sklepa o izvršbi. Ugovor je upravičen tudi, če je upnikova terjatev do dolžnika že zastarala. Tako lahko dolžnik ustavi izvršilni postopek.
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen. Dolžnik pa naj za svoje navedbe v ugovoru predloži oziroma predlaga tudi ustrezne dokaze.
Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021
Izvršilni postopek in obročno odplačilo dolga
Po prejemu sklepa o izvršbi se lahko dolžnik z upnikom poskusi dogovoriti tudi za odlog plačila ali za obročno odplačilo dolga. Tak dogovor je torej možen tudi, ko izvršilni postopek že teče. Z uspešnim dogovorom se lahko zadrži izvršilni postopek.
Upnik in dolžnik lahko tako skleneta sporazum o obročnem odplačilu dolga, na podlagi katerega lahko dolžnik v postopku predlaga odlog izvršbe.
Omejitve izvršbe
Izvršilni postopek pozna tudi številne omejitve izvršbe. Določeni prejemki oziroma sredstva dolžnika so izvzeti iz izvršbe in na te prejemke izvršba sploh ni mogoča. Plača in nekateri drugi prejemki dolžnika pa se lahko zarubijo le do predpisane višine.
Prav tako Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa tudi seznam predmetov – premičnin, ki jih izvršitelj ne sme zarubiti.
Preberite tudi: Dohodninski razredi od 2022
Izvršilni postopek in prihodki dolžnika, ki jih ni mogoče zarubiti
Rubež ni mogoč na vse prihodke dolžnika. Iz izvršbe so tako na primer izvzeti:
- prejemki iz naslova zakonite preživnine,
- prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju,
- prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka,
- prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka,
- prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom,
- nadomestilo za invalidnost,
- sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč,
- prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju,
- denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja,
- itd.
Izvršilni postopek in omejitve rubeža na plačo
Plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče le do 2/3 oziroma največ do zneska 76 odstotkov bruto minimalne plače. Če gre za izvršbo zaradi neplačane preživnine, je ta odstotek 50 odstotni.
Kadar dolžnik preživlja družinskega člana, mu mora poleg minimalne plače ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega z zakonom za osebo, ki jo preživlja.
Katerih predmetov ni mogoče zarubiti?
Izvršilni postopek pa ne omogoča rubeža vseh stvari. V primeru rubeža premičnin, so nekateri predmeti izvzeti iz izvršbe. To so na primer:
- obleka, obutev, posteljnina, posoda, pohištvo, gospodinjski aparati, če so nujno potrebni dolžniku in članom gospodinjstva,
- hrana in kurjava za šest mesecev;
- delovna in plemenska živina, kmetijski stroji, ki so kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
- predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;
- gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe;
- redi, medalje in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi, fotografije, …;
- pripomočki, ki so bili dani invalidu in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij;
- hišne živali, ki se ne gojijo za pridobitni namen.
Preberite tudi: Bruto plače so se v povprečju dvignile
Izvršilni postopek in nepremičnine
Če gre za izvršbo na nepremičnino dolžnika, lahko ta v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga sodišču drugo sredstvo izvršbe ali izvršbo na drugi nepremičnini.
Če se v postopku prodaja družinska hiša ali stanovanje, ima dolžnik pravico stanovati v tej hiši kot najemnik še tri leta od dneva prodaje, a le, če poda ustrezen predlog v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Če dolžnik biva v stanovanju/hiši, ki je predmet izvršbe, in če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, lahko predlaga odlog izvršbe.
Kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, če jih ta potrebuje za preživljanje in za preživljanje članov ožje družine, ne morejo biti predmet izvršbe.