Ste se kdaj vprašali, kaj pravzaprav industrijska lastnina ali avtorsko pravo? Kakšna je razlika med industrijsko lastnino in avtorskim pravom? Skupni imenovalec vsega je intelektualna lastnina. Gre za širok pojem, ki zaobjema tako avtorske in sorodne pravice (avtorsko pravo), industrijsko lastnino (med katere sodijo patent, model, znamka, geografska označba) in tudi druge pravice (varstvo topografije polprevodniških vezij, varstvo novih vrst rastlin, firma, domena, poslovna skrivnost).
[seminar id=”70677″ txt=”Imate dobro idejo, ne veste, kako jo udejanjiti? Pridite na brezplačno svetovanje, kjer vam bomo povedali, kako lahko iz hobija ustvarite svojo službo!”]
Intelektualna lastnina
Intelektualna lastnina se nanaša na vrsto lastnine, ki izvira iz človekovega intelekta oziroma razuma in je kot takšna neopredmetena, kadar pa je opredmetena, jo lahko imetnik pravice komercialno izkorišča. Intelektualna lastnina se deli na avtorsko pravico in sorodne pravice, industrijsko lastnino ter na ostale pravice.
Avtorska pravica in sorodne pravice
Avtorska pravica
Avtorsko pravo ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3) in zaobsega pravico avtorjev na njihovih delih s področja književnosti, znanosti in umetnosti (avtorska pravica) in pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih (RTV) organizacij, založnikov in izdelovalcev podatkovnih baz (sorodne pravice) ter individualno in kolektivno upravljanje in uveljavljanje teh dveh.
Avtorska dela so zlasti:
- govorjena dela (govori, pridige, predavanja …),
- pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi …)
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila,
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
- koreografska in pantomimska dela,
- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju,
- avdiovizualna dela,
- likovna dela (slike, grafike in kipi …),
- arhitekturna dela (skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture …),
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
- kartografska dela,
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
[tweet]Govorjeno ali pisano besedilo, izum, geografsko označbo in poslovno skrivnost ščitijo zakoni.[/tweet]
Med avtorska dela ne štejemo:
- idej, načel, odkritij,
- uradnih besedil z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja,
- ljudskih književnih in umetniških stvaritev.
Sorodne pravice
Gre za pravice, s katerimi se zagotovi varstvo nad končnim rezultatom aktivnosti tistih, ki s svojim prispevkom omogočajo, da so avtorska dela dostopna širši javnosti. Sorodne pravice varujejo končne interpretativne izdelke avtorskih del (izvedbo avtorskega ali folklornega dela, fonograme, avdiovizualna dela, izdaje pisanega dela, podatkovne baze…), pišejo na portalu Intelektualna lastnina.
[seminar id=”75341″ txt=”Noben podjetnik si ne more privoščiti, da ne pozna vsaj osnov iz slovenske zakonodaje. Pripravili smo kratek pregled.”]
Industrijska lastnina
Industrijska lastnina zaobjema patent, model, znamko in geografsko označbo. Zakonsko jo ureja Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1-UPB3).
- Patent varuje izum z vseh področij tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv.
- Model varuje zunanji videz izdelka (vsak industrijski ali obrtni izdelek), ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov.
- Znamka je pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev in ga je mogoče grafično prikazati. Znak lahko predstavljajo besede, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe ali kombinacije barv.
- Geografska označba zavaruje kmetijski pridelek oziroma živilo, ki izvira z določenega geografskega območja in ima posebno kakovost, ugled oziroma druge lastnosti, ki izvirajo z določenega geografskega območja (npr. goriške češnje, mineralna voda iz Rogaške Slatine).
Pravica blagovne znamke nastane z registracijo, Urad RS za intelektualno lastnino pa jo v nekaterih pogojih lahko tudi zavrne.
Druge pravice
Med te pravice sodijo:
- varstvo topografije polprevodniških vezij (Topografija polprevodniškega vezja je enolično določeno zaporedje medsebojno povezanih slikovnih vzorcev za vsako plast polprevodniškega vezja, pri čemer ti vzorci ponazarjajo razporeditev polprevodniških elementov na plasteh.),
- varstvo novih vrst rastlin (sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, vključno s križanci med rodovi in vrstami),
- firma (ime, s katerim gospodarska družba posluje in se jasno razlikuje od firm vseh drugih družb),
- domena (spletni naslov),
- poslovna skrivnost (Poslovna skrivnost je vsak podatek o gospodarski dejavnosti ali gospodarskem položaju, ki je in ki sme biti znan le določenemu krogu oseb.).
Vir: ZASP-UPB3, ZIL-1-UPB3, Intelektualna lastnina
[wpsr_facebook]