Predstavniki gospodarstva niso zadovoljni z vsebino predloga davčnega prestrukturiranja, ki ga pripravlja finančno ministrstvo – opozarjajo, da v njem ni nikjer predvideno, da se bo skrčila tudi javna poraba.
[seminar id=”70686″ txt=”Želite v svojem podjetju angažirati novo osebo, vendar ne razmišljate o pogodbi o zaposlitvi za novega »sodelavca«, ampak bi z osebo radi sodelovali na drug način?”]
Manjša javna poraba v reformi ni predvidena
Ob predlogu davčnega prestrukturiranja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance (MF), na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da ni nikjer predvideno niti najmanjše znižanje javne porabe, čeprav bi denimo prihranek v višini 100 milijonov evrov pomenil le 0,6 odstotka slovenske javne porabe. Dodajajo, da bo gospodarstvo dodatno obremenjeno, učinke pri neto plačah pa lahko že kmalu izničijo druge dajatve. GZS ne podpira kombinacije ukrepov iz predloga davčnih sprememb, ki celo dodatno obremenjujejo gospodarstvo, kot pozitivno pa ocenjujejo napovedano spremembo v dohodninski lestvici.
GZS: sadove gospodarske rasti pobira le peščica
Gospodarstveniki tako od vlade zahtevajo, da »javnofinančno konsolidacijo uresničuje tudi na odhodkovni strani javnih blagajn, kar edino omogoča resno davčno reformo. Pošteno bi bilo, da bi ta razbremenila podjetja in več sto tisoč zaposlenih v gospodarstvu in javnem sektorju, ne pa da sadove gospodarske rasti prek plačnih pogajanj pobira predvsem javni sektor«. Želijo si, da bi vlada pravično razdelila pozitivne rezultate gospodarske rasti med volivce v Sloveniji, ne da »bo smetano spet pobral le ozek interesni krog«.
[tweet]GZS opozarja, da bi bilo ob davčnem prestrukturiranju nujno zmanjšanje javne porabe![/tweet]
328 milijonov za razbremenitev plač 570.000 zaposlenih
GZS se tako se zavzema za »davčno reformo in ne zgolj za kozmetično davčno prestrukturiranje«. Skupaj z Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) je GZS pripravila izračune kombinacije ukrepov, ki bi pomenili 328 milijonov evrov za razbremenitev plač 570.000 zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju. »Po drugi strani sindikati javnega sektorja po besedah ministra Borisa Koprivnikarja zahtevajo 380 milijonov evrov za samo 160.000 javnih uslužbencev,« še pišejo v sporočilu za javnost.
Predlogi za razbremenitev plač po skupnem predlogu GZS in ZDSS:
- Uvedba razvojne kapice na socialne prispevke delodajalcev in delojemalcev nad 2-kratnikom povprečne plače.
- Dvig splošne olajšave za zavezance do 75 odstotkov PP na min. plačo.
- Uvedba dodatnega dohodninskega razreda med starim 2. in 3. razredom (20.400 – 36.000 po stopnji 34 odstotkov).
- Umik najvišje dohodninske stopnje (50 odstotkov).
- Ukinitev prispevka delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 odstotka).
[seminar id=”75341″ txt=”Potrkala je inšpekcija. Kaj pa zdaj? Imate vse potrebne dokumente, poznate zakone? Po odgovor pridite na naš seminar.”]
Preberite tudi:
- Davčno prestrukturiranje gre v drugi krog
- Ministrstvo pripravlja davčno prestrukturiranje
- Razbremenitev stroškov dela: ukinitve prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni?
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije
[wpsr_facebook]