Globalizacijo lahko razumemo kot proces, ki zaradi razvoja transportnih poti in telekomunikacijskih tehnologij povezuje celine sveta in katerega posledica je nezadržna rast trgovanja in mobilnosti med državami. Predvsem ekonomska globalizacija pa vpliva tudi na organiziranost podjetij.
[seminar id=”70499″ txt=”Bi radi tudi v vašem podjetju izkoristili priložnosti, ki jih prinaša globalizacija? Za to potrebujete dober poslovni načrt.”]
V letu 2015 so štirje od desetih Slovencev, ki delajo v podjetju, ki se povezuje v skupino podjetij, delali v mednarodnem podjetju pod nadzorom tuje pravne enote. Podjetja iz sosednjih držav so bila lastniki 40 odstotkov mednarodnih podjetij v Sloveniji. Največji delež podjetij pod tujim nadzorom je bil lani avstrijskih (20 odstotkov), so sporočili iz Državnega statističnega urada (SURS).
Danci zaslužijo več kot 40 evrov na uro
Na ravni EU so za svoje delo najbolje plačani Danci. V 2015 so zaslužili 41,3 evrov na uro. S takim plačilom bi v Sloveniji lahko plačali skoraj tri Slovence oziroma tri ure dela. Najmanj pa na uro zaslužijo Bolgari, in sicer nekaj malega več kot 4 evre. To denimo pomeni, da je Bolgar za štiri ure dela prejel povprečno enako plačilo kot Slovence za eno uro dela.
Ekonomska globalizacija omogoča skoraj neomejen transport
Ste se kdaj vprašali, kako daleč pripotujejo te, nam na videz tako lahko dostopne sestavine? Na SURS so predstavili, kako do Slovenije pripotujejo avokado, banane, ananas in kivi. Predpostavili so, da omenjeno sadje izvira iz držav, ki so njegove glavne izvoznice – banane iz Ekvadorja, avokado iz Mehike, kivi iz Kitajske in ananas iz Brazilije –, in da sadje potuje po morju. Pot, ki so jo prepotovali vsi skupaj, da so prišli do nas, je bila dolga približno 52.289 km. V Slovenijo je bilo v letu 2016 uvoženih 2.100 ton avokada 72.600 ton banan, 2.700 ton ananasa in 3.700 ton kivija, iz Slovenije izvoženih pa 38.000 ton banan, 1.100 ton avokada, 400 ton ananasa in 1.300 ton kivija.
Na SURS so izračunali še, da bi za prevoz vsega omenjenega sadja v 2016 potrebovali skoraj 8 tovornih ladij za sadje in zelenjavo z nosilnostjo tovora 10.600 ton. Seveda je bilo to sadje v hladilnicah, embalirano in na koncu še prepeljano v trgovine, kar je še dodatno obremenilo okolje. Prav negativen viliv na okolje, ki ga ima ekonomska globalizacija, pa je velik izziv današnje družbe.
[wpsr_facebook]