Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja na problem, ki se navezuje na omejitve pri naročilu oziroma nakupu izdelka ali storitve, ki se imenuje geoblokiranje. Gre za različne težave.
Prva od njih je blokiranje dostopa do tujega spletnega mesta, ko npr. uporabnika samodejno preusmerijo na nacionalno spletišče, s čimer onemogočajo neposredno primerjavo cen, storitev in nabora izdelkov na domačem in tujih trgih. V drugem primeru ponudniki zavrnejo naročilo oziroma plačilo po tem, ko je uporabnik že vpisal številko svoje kreditne kartice. Dogaja se tudi, da ponudniki ponujajo različne cene glede na kraj nakupa ali uporabnikovo narodnost. Na ZPS slednji problem izpostavljajo predvsem pri nakupu vozovnic za letalski in železniški promet. Četrti izpostavljeni primer je še, ko ponudnik zavrne servisno storitev na podlagi države, iz katere uporabnik prihaja.
[seminar id=”75346″ txt=”Ob zagonu novega podjetja, blagovne znamke ali uvajanju novega izdelka na trg morate poskrbeti, da za to izve čim več ljudi. Klasično oglaševanje (produkcija oglasov za tisk, radio in televizijo) je lahko za manjša podjetja predrago, hkrati pa je uspešnost takih oglasov težko izmeriti. Če imate za oglaševanje omejena sredstva, razmislite o spletnem oglaševanju z iskalnikom Google, ki ima v Sloveniji največji tržni delež.”]
Pri nakupovanju po spletu v drugi državi Evropske Unije (EU) se prepogosto zgodi, pišejo na ZPS, »da izbranega izdelka ali storitve ne moremo naročiti oziroma plačati, če nismo iz »prave« države. Slovenija je kot ena od manjših članic EU pri tem še posebej prizadeta«.
Da je geoblokiranje resen problem, dokazuje raziskava ANEC (Glas evropskih potrošnikov pri standardizaciji), po podatkih katere je skoraj četrtina vprašanih že doživela, da je bilo njihovo naročilo zavrnjeno, ker so doma iz druge države EU. Geoblokiranje naj bi v pogled v prihodnosti vzela tudi Evropska komisija pri obravnavi evropskega trga, ZPS pa na to odločitev gleda»zmerno optimistično«.
Geoblokiranje: najpogostejše težave
- Države ni na seznamu.
Izdelek smo našli, cena nam ustreza, a naročila ne moremo izpeljati, ker smo iz Slovenije. Mogoče nakupujemo v spletišču lokalne trgovine, ki izdelkov ne pošilja čez mejo, kljub temu pa na ZPS pišejo, da je »nerazumljivo, da (seveda ob plačilu stroškov poštnine) ne (z)morejo oddati pošiljke za Slovenijo. Prenesimo zgodbo v realni svet: ali v tujini pred vstopom v trgovino kdaj preverjajo, od kod prihajajo kupci«? -
Pošiljanje je lahko nesorazmerno drago.
Navajajo primer naključno izbranega nakupa izdelka – kolesarski računalnik – pri čemer so se pokazale razlike pri ceni pošiljanja v različne države. Razlika med pošiljanjem v Nemčijo in Slovenijo je bila skoraj devet evrov za stroške pošiljanja v Slovenijo. Dodajajo, da na nekem drugem portalu za isti izdelek oglašujejo predvsem pošiljanje v Avstrijo in Nemčijo, ker je sama cena izdelka »dokaj visoka« in ugotovili, da bi »za pošiljanje v Slovenijo morali plačati kar 50 evrov! Pri takšni ceni kolesarski računalnik seveda postane dražji kot v domačih trgovinah …« - Garancija ne velja.
Ena izmed kritičnih točk geoblokiranja so tudi možnosti servisnih popravil v in po poteku garancije. »Še posebej pri izdelkih, ki jih v Sloveniji ne moremo kupiti, je zelo verjetno, da boste morali izdelek v primeru okvare poslati na servis v tujino, naj vas zato ne zavede besedna zveza »evropska garancija«. - Poštni stroški.
Ste vedeli, da imamo potrošniki možnost brez vzroka navedbe izdelek vrnemo prodajalcu? Ko kupujemo na spletu je takšno tveganje še večje (da nam izdelek ne bi ustrezal). Roki za vrnitev so lahko različni, v EU bi naj bi bilo časa za vrnitev vsaj dva tedna. Kupčevi stroški za vračilo so tako transportni stroški, ki se po informacijah ZPS gibljejo od 20 evrov dalje, pri nekaterih ponudnikih pa celo več kot sto evrov (velja za dva- do petkilogramski paket v velikosti 30 x 30 x 30 cm).
[tweet]Ste se že srečali z geoblokiranjem in za spletno naročilo iz Slovenije plačali več kot drugi?[/tweet]
- Digitalna vsebina.
»Pri nakupu digitalne vsebine je Evropska unija pobudo popolnoma prepustila lastnikom avtorskih pravic, predvsem distributerjem, založnikom, produkcijskim hišam in podobnim. To dejstvo na najbolj krut način opazijo gledalci tujih televizijskih programov (za katere sicer plačujejo naročnino), ko jim med prenosi predvsem športnih dogodkov zatemnijo zaslon. Pogodbe so namreč še vedno vezane na določeno državo, zato se lahko prejemnik pravic predvajanja v posamezni državi pritoži in zahteva zatemnitev tuje konkurence.«
Vir: ZPS
[wpsr_facebook]