Delo prek avtorske pogodbe je denimo ena izmed oblik dela, ki lahko sodi v t. i. dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Ti dohodki so prejeti za opravljeno delo ali storitev iz odvisnega, a ne delovnega razmerja, dela pa so občasnega ali začasnega značaja. Kako pa so obdavčeni?
[seminar id=”70696″ txt=”Veste, kako je obdavčen dohodek iz drugega pogodbenega razmerja?”]
Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 38. členu določa, da dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje zlasti:
- dohodek za opravljeno delo ali storitev,
- dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela,
- dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo (primeroma posamezni posel),
- dohodek verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, ki nima vseh elementov delovnega razmerja.
Praviloma so omenjeni dohodki prejeti za opravljeno delo ali storitev, ustvarjeno v odvisnem razmerju (ki ni delovno razmerje) med izplačevalcem in fizično osebo ter so občasnega ali začasnega značaja. Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se sicer uvršča med dohodke iz zaposlitve.
[oblacek id=1 txt=”Potrebujete davčni nasvet?” link=’Rezervirajte si termin na 01 600 1530 in zahtevajte ponudbo’]
Dohodek za opravljeno delo ali storitev
Med dohodke za opravljeno delo ali storitev štejemo zlasti:
- dohodek za opravljeno delo na podlagi podjemne pogodbe oziroma druge pogodbe, kot je mandatna pogodba, pogodba o naročilu in podobno,
- dohodek za opravljeno delo na drugi podlagi (npr. delo na podlagi imenovanja ali izvolitve, kot je denimo pogodba o prokuri),
- dohodek za opravljeno delo ali storitev, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo,
- dohodek za opravljeno delo iz naslova osebnega dopolnilnega dela,
- dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela,
- dohodek dijakov in študentov za opravljanje prostovoljne prakse,
- dohodek dijakov in študentov za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali organizacije, ki opravlja posredovanje dela,
- dohodek prejet s prodajo odpadnega materiala, ki ni dosežen v okviru opravljanja dejavnosti,
- dohodek upokojencev za opravljeno začasno ali občasno delo.
Vsak dohodek iz drugega pogodbenega razmerja je sicer natančno opredeljen na spletni strani Finančne uprave RS.
Kako je dohodek iz drugega pogodbenega razmerja obdavčen?
Davčna osnova za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov se v davčno osnovo dohodka vštevajo v celotnem znesku. Torej ne glede na to, ali je delodajalec povračila stroškov izplačal prejemniku dohodka, ali pa je nudenje posameznih storitev (npr. nočitev, prevoz) plačal neposredno ponudniku storitev.
Davčna osnova je, skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2, dohodek zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10 odstotkov od doseženega dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko prejemnik dohodka uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve, pojasnjujejo na Finančni upravi RS.
Za lažje razumevanje, kako je dohodek iz drugega pogodbenega razmerja obdavčen, v nadaljevanju objavljamo dve preglednici obdavčitve teh dohodkov.
V primeru, da prejemnik dohodka NI zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2 in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, velja naslednja obdavčitev:
Obdavčitev dohodka iz drugega pogodbenega razmerja
V primeru, da prejemnik dohodka JE zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2 in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, velja naslednja obdavčitev:
Obdavčitev dohodka iz drugega pogodbenega razmerja
Če obdavčitve kljub temu ne razumete oziroma imate vprašanja, vezana na vaš konkreten primer, vam nudimo davčno svetovanje. Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja pa lahko natančneje spoznate tudi na seminarju Abeceda poslovanja.
[wpsr_facebook]