Davek na nepremičnine naj bi bil z zakonom osnovan na podlagi množičnega vrednotenja
Davek na nepremičnine, o katerem je bilo leta 2018 veliko govora, ker naj bi se začel nov zakon uporabljati že v letu 2020, je ostal »v predalu«.
Množično vrednotenje kot osnova za davek
Kot osnova za davek na nepremičnine se v zadnjih letih vseskozi pojavljala povezava z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin.
DAVEK NA KAPITALSKI DOBIČEK SE 01.01.2022 SPREMINJA
Nov davek na nepremičnine pod novim zakonom zamrznjen za nedoločen čas
[oblacek id=1 txt=”Potrebujete nasvet glede davčnih vidikov oddajanja nepremičnine?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]
Z enim izmed interventnih zakonov je bil ukinjen javni dostop do starih podatkov iz evidenc vrednosti nepremičnin iz leta 2017. Novih pa za zdaj ne bodo objavljali, kljub dejstvu, da je bilo vrednotenje nepremičnin napovedano za 1. april 2020. Takrat naj bi bili objavljeni posodobljeni podatki a se je zaradi epidemije COVID-19 prestavilo za nedoločen čas. Predvidoma do leta 2023. GURS bi naj marca 2020 zaključil z množičnem vrednotenjem nepremičnin z novimi modeli in urejenimi podatki. Takrat bi svoje pripombe podali tudi lastniki nepremičnin (uveljavljanje posebnih okoliščin, kakovost gradnje, mikrolokacija, zunanji vplivi…), in tako lahko v 20% vplivali na vrednost nepremičnine. Preverjanje vrednotenja bi se nato ponavljalo na vsake 2 leti, upoštevajoč nove modele.
Posplošena tržna vrednost nepremičnin se naj bi uporabljala predvsem za namene v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, za upravljanje javnega premoženja in razpolaganja s prostorom, za potrebe statistike ter za potrebe podeljevanja stanovanjskih hipotekarnih posojil.
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Kdaj bo nov davek na nepremičnine sprejet?
Zaradi vsega zgoraj navedenega je sklepati, da je tudi davek na nepremičnine prestavljen za uvedbo po letu 2023.
Čeprav se posplošena tržna vrednost nepremičnin, po odločbi ustavnega sodišča, ne uporablja za davčne namene je v praksi drugače. Dejstvo je tudi, da v trenutnih davčnih zakonih ni izrecne zakonske podlage, da posplošena tržna vrednost predstavlja davčno osnovo. Glede na izkušnje pa se kot smernica pri ugotavljanju, ali pogodbena cena ustreza primerljivi tržni vrednosti nepremičnine, dejansko uporablja tudi ta podatek. Predvsem pri preveritvi in izračunu davka na promet nepremičnin, ki se plačuje ob prodaji.
Zadnji osnutek davka na nepremičnine torej ostaja, vendar je pričakovati, da ga bo minister za finance zagotovo prevetril. Sicer se to ne bo še zgodilo v kratkem, saj je Novembra 2020 napovedal, da davka na nepremičnine še ne namerava uvajati.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Na podlagi osnutka iz 2018 davčne stopnje niso bile javno znane, a višina davka bi naj bila na ravni sedanjega nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Praviloma naj bi bili stanovanjski objekti manj obdavčeni kot gospodarski.
Davek na nepremičnine bi plačevala tudi cerkev, saj naj bi sistem vključeval čim širši krog nepremičnin. Tako bi bile zajete tudi nepremičnine v lasti države ter kmetijska in gozdna zemljišča.
Kljub dejstvu, da davek na nepremičnine še nekaj let ne bo stopil v veljavo, ostaja dajatev, ki jo plačujejo lastniki nepremičnin, to je nadomestilo za stavbno zemljišče.