Vlada je sprejela Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v republiki Sloveniji s skrajnim rokom uvedbe 1. 1. 2016, kot je bilo določeno v programu dela vlade. O tem, da bo za manjše število računov poslovanje mogoče preko portala eDavki, smo pisali že tukaj.
Dva modela davčnih blagajn
Delovna skupina za uvedbo davčnih blagajn pri Ministrstvu za finance je proučila dva temeljna modela oziroma sistema davčnih blagajn, in sicer:
- klasične davčne blagajne in certificirani sistemi POS;
- »on-line« sistemi davčnih blagajn za izmenjavo podatkov v realnem času.
Klasične davčne blagajne in certificirani sistemi POS
Gre za davčne blagajne, ki temeljijo na posebnih tehnologijah varnega hranjenja podatkov lokalno v blagajni.
Prednosti takšnih sistemov so:
- tehnično zanesljivo hranjenje podatkov o prometu;
- manj zapleten informacijski sistem za davčni organ in posledično nižji stroški uvedbe blagajn za državo;
- nižje zahteve za povezovanje blagajn z davčnim organom.
Pomanjkljivosti takšnih sistemov:
- obvezno certificiranje strojne oziroma programske opreme;
- omejitve pri izbiri dobavitelja opreme;
- zavezanec je običajno omejen pri izbiri strojne opreme;
- večja možnost za naknadno prirejanje ali »izgubo« podatkov v primerjavi z »on-line« sistemi;
- podatki o izdanih računih se davčnemu organu ne pošiljajo v realnem času, pri večini sistemov se ne pošiljajo niti obdobno;
- višja cena blagajn;
- v primeru funkcionalnosti obdobnega pošiljanja podatkov davčnemu organu oziroma dostopa do podatkov v blagajni s strani davčnega organa je potreben dostop do interneta oziroma povezava GPRS.
»On-line« sistemi davčnih blagajn za izmenjavo podatkov v realnem času
Temeljna ideja tovrstnih sistemov je, da se vsak gotovinski račun pred izdajo pošlje davčnemu organu, kjer se potrdi in shrani. Zavezanec lahko za izdajo računov uporablja katerokoli elektronsko napravo z možnostjo dostopa do interneta.
Prednosti »on-line« sistema:
- zaradi pošiljanja računov davčnemu organu v realnem času je možnost za naknadno prirejanje podatkov o prometu zmanjšana na minimum;
- odprt sistem: zavezanec lahko uporablja katerokoli elektronsko napravo za izdajo računov;
- ni dodatnih stroškov za zavezanca zaradi nabave posebne opreme;
- certificiranje programske in strojne opreme ni potrebno;
- davčni organ ima na voljo podatke o izdanih gotovinskih računih, kar omogoča učinkovitejši nadzor, podrobnejšo analizo tveganja in hitrejše ugotavljanje potencialno tveganih zavezancev;
- ker so podatki o izdanih računih pri davčnem organu, lahko inšpektorji izvajajo davčne nadzore tudi brez obiska zavezanca.
Pomanjkljivosti »on-line« sistema oziroma tveganja v primeru vzpostavitve:
- potreben je dostop do interneta; treba je predvideti posebno rešitev v primeru nedelovanja sistema zaradi prekinjene internetne povezave;
- lahko pride do zastoja oziroma upočasnitve pri izdajanju računov zaradi komunikacije z davčnim organom.
Več o novostih na področju podjetništva lahko izveste na našem seminarju Abeceda poslovanja.
Pripravila: Anja Grahek
[wpsr_facebook type=”send” showfaces=”0″ width=”150″]