Brezstično plačevanje je najsodobnejši način izvajanja nakupov, ki omogoča plačevanje brez neposrednega stika kartice ali mobilnega telefona. V času množične potrošnje ter trenutnih kriznih razmer so vse bolj v razmahu digitalizirane plačilne kartice, katere imajo potrošniki shranjene v svoji mobilni denarnici. Z najnovejšo tehnologijo želijo banke kot tudi prodajalna mesta izboljšati nakupne izkušnje potrošnikov. Brezstično plačevanje torej omogoča plačevanje pri blagajni brez vstavljanja plačilne kartice v POS-terminal. Sočasno pa nakup brez vnosa PIN številke do določene vrednosti.
Ste lastnik podjetja in vam je upadel promet? Se bojite, da bo do tega prišlo? V pravni službi DATA vam pomagamo pri pridobitvi državnih pomoči! Pišite nam na data@data.si .
Do nedavno smo še vstavljali bančno kartico neposredno v čitalec in vnašali štiri mestno varnostno kodo. Dandanes smo na to že skorajda pozabili, saj brezstično plačevanje predstavlja nekakšno revolucijo v uporabniški izkušnji. Tovrsten način izvajanja nakupov postaja tako vse bolj ustaljen način plačevanja, ki je resda hitrejši in enostavnejši, a prinaša tudi dodatna tveganja. Zlasti od 18. oktobra 2019, ko je skupna pobuda trgovcev in bank prinesla spremembo zneska, ki ga lahko plačate z brezstično kartico brez vnosa PIN-a. Ta namreč ni več 15, temveč 25 evrov.
Brezstično plačevanje, višji zneski in zlorabe…
Višji zneski za brezstično plačevanje lahko hipotetično predstavljajo višja tveganja za zlorabe. Temu namensko pa so banke za brezstično plačevanje uvedle ukrep, ki se veže na omejeno število zaporednih transakcij oziroma skupno vrednost nakupa brez PIN-a. Na Zvezi potrošnikov Slovenije pa svarijo, da si največjo varnost lahko zagotovijo ravno potrošniki sami. Denimo, da kartico skrbno hranijo, jo ne dajejo iz rok, še posebej, če se plačilo izvede zunaj vidnega polja in številke PIN ne hranijo v bližini kartice. Hkrati pa naj redno pregledujejo promet na svojem bančnem računu. Nenazadnje pa hranijo tudi telefonsko številko za takojšen preklic kartice ob morebitni izgubi oziroma kraji.[oblacek id=1 txt=”Potrebujete nasvet glede davčnih vidikov oddajanja nepremičnine?” link=’Pošljite povpraševanje!‘]
Pa vendarle ni spet tako velike bojazni za zlorabe, saj prevar, ko bi neznanci na javnih mestih preko posebnih čitalcev »odtegnili denar s kartic« v Sloveniji ne beležimo. Poseben čitalec za snemanje podatkov je namreč treba zelo približati kartici. Na čipu pa tudi ni shranjenih veliko podatkov, da bi bilo mogoče izdelati dvojnik kartice za denimo nakupe preko spletnih trgovin. Tveganje za zlorabe lahko izključite ravno pri spletnih trgovinah, saj morate ob tovrstnih nakupih vnesti tudi ime, enkratno geslo, ki ga prejmete na telefon oziroma trimestno kodo na zadnji strani kartice.
Vsaj 65 odstotkov jih plačuje s kartico…
Navkljub številnim varnostnim ukrepom finančnih institucij pa je zagotavljanje previdnosti še kako pomemben korak v svetu mrzlične potrošnje. Posebej v razmerah, ko trend brezstično plačevanje čedalje bolj narašča. Podatki zadnje raziskave Masterindex kažejo, da 65 odstotkov vprašanih vsaj polovico svojih nakupov plačuje s kartico. Glede na enormne nakupovalne trende bosta temi brezstično poslovanje in varnost postajali vse pomembnejši v prihodnosti. Posledično ju bo treba pogosteje sočasno tudi obravnavati.