Ste že naleteli na nekoga, ki je bil pripravljen v vašem podjetju delati zastonj, v zameno za pridobitev izkušenj in znanj? Sliši se skoraj idealno, a v resnici je brezplačno delo v večini primerov v nasprotju z zakonodajo. V nadaljevanju vam predstavljamo možne oblike brezplačnega dela.
Volontersko pripravništvo
Slovenska zakonodaja volontersko pripravništvo v zasebnem sektorju dovoljuje le v zelo omejenem obsegu, saj Zakon o delovnih razmerjih določa, da ga je mogoče skleniti le, če to omogoča poseben zakon. Takšen zakon je na primer Zakon o pravniškem državnem izpitu, ki določa, da lahko pripravniki, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit, pripravništvo opravljajo tudi volontersko. Na večini drugih področij, kjer neplačano pripravništvo postaja vse pogostejše, pa za takšno delo ni pravne podlage. To velja tudi za odvetništvo, saj Zakon o odvetništvu izrecno določa, da se opravlja pripravništvo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Kratkotrajno delo
Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda, njegovi otroci ali starši. Kratkotrajno delo traja največ 40 ur na mesec in se lahko opravlja izključno brezplačno. Pozor – tudi pri kratkotrajnem delu ste kot delodajalec zavezani plačevati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
V 7. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so naštete dejavnosti oziroma dela, ki se ne štejejo za delo na črno. To so: medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljsko in dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo. Te oblike dela bomo pregledali v naslednjih dneh.
Pripravili Darja Golob Koritnik, Alenka Bizilj, DATA