Podatki kažejo, da Evropejec zavrže 173 kg hrane na leto. To pomeni, da je v Evropski uniji (EU) letno vsaj 88 milijonov ton odpadne hrane. Poslanci Evropskega parlamenta so zato vse države članice EU pozvali, da bi s predlaganimi ukrepi zmanjšale količino zavržene hrane.
[seminar id=”70677″ txt=”Imate zanimivo idejo, kako zmanjšati količino zavržene hrane? Vse vaše podjetniške ideje preverjajo naši strokovnjaki na brezplačnem seminarju.”]
V sprejeti resoluciji za zmanjšanje količine zavržene hrane parlamentarci navajajo, da bi morali pristojni nacionalni organi in ostali deležniki potrošnikom pojasniti razliko med oznakama “uporabno najmanj do” in “rok uporabnosti” na živilih.
Hrana je namreč užitna tudi še po minimalnem roku trajanja. Evropsko komisijo so zato poslanci pozvali, naj oceni, ali veljavna zakonodaja in praksa o oznakah ustrezata namenu. Oziroma ali bi bilo treba izraza spremeniti, da bosta za potrošnike lažje razumljiva.
Količina zavržene hrane je izziv sodobne družbe
Resolucija, ki jo je sprejel Evropski parlament, poziva Evropsko komisijo še, naj predlaga spremembo direktive o davku na dodano vrednost, ki bi izrecno opredelila oprostitev plačila davka za darovanje hrane v dobrodelne namene.
Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim olajšuje darovanje hrane, saj med drugim financira infrastrukturo za shranjevanje in prevoz darovane hrane, vendar pa države članice tega sklada ne uporabljajo dovolj, ugotavljajo.
Slovenska vlada je nedavno sprejela spremembe Zakona o kmetijstvu, ki si med drugim prizadevajo tudi za zmanjšanje zavržene hrane. Donator bo za podarjeno hrano lahko oproščen davka na dodano vrednost (DDV). S tem vlada sledi ciljem krožnega gospodarstva, zmanjševanja odpadkov in predvsem pomoči socialno ogroženim.
Bistvenih razlik med izdelki na zahodu in vzhodu Evrope ni
Medtem pa je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sporočila ugotovitve nadzora, usmerjenega v preverjanje kakovosti živil, namenjenih za zahodne oziroma vzhodne trge.
Splošna ocena rezultatov kaže, da med izdelki, proizvedenimi za zahodne trge kot izdelki, proizvedenimi za vzhodne trge, ni bistvenih dostopanj med deklarirano vrednostjo in izmerjeno vrednostjo hranil, so zapisali na upravi in dodali, da so bila določena odstopanja, a v meji dopustnega. Prav tako na podlagi izmerjenih vrednosti niso zaznali razlik v proizvodih, proizvedenih za vzhodni oziroma zahodni trg.
Je pa uprava opozorila na neusklajenost prevoda deklaracij. Slovenski prevodi deklaracij izdelkov, proizvedenih za zahodne trge, so namreč velikokrat neusklajeni z različico v tujem jeziku. Zato so bili odgovorni nosilci dejavnosti že pozvani k njihovi uskladitvi, so še sporočili z uprave.
[wpsr_facebook]