Avtorsko delo je urejeno z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), ki določa, da je avtorsko delo individualna intelektualna lastnina s področja književnosti, znanosti in umetnosti.
V medijih pogosto zasledimo novice o pritožbah in tožbah, da je nekdo od nekoga drugega prepisoval, kopiral ali enostavno prevzel. Zakon navaja precej konkretne primere del, katera je mogoče zaščititi kot avtorsko delo:
- Govorjena dela (govori, pridige, predavanja)
- Pisana dela (leposlovna dela, članki, študije, računalniški programi)
- Glasbena dela
- Gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela
- Koreografska in pantomimska dela
- Fotografska dela
- Avdiovizualna dela
- Likovna dela (slike, grafike, kipi)
- Arhitekturna dela (skice, izvedeni objekti)
- Dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja
- Kartografska dela
- Predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave
Kaj pa ni avtorsko varovano?
Po Zakonu tako niso varovane:
- Ideje, načela, odkritja
- Uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja
- Ljudske književne in umetniške stvaritve
Avtorska pravica
Že sama stvaritev avtorskega dela pomeni, da avtorju pripada avtorska pravica. Ta obsega moralne avtorske pravice ter premoženjske pravice.
Moralne avtorske pravice so na primer, da avtor odloča, kdaj bo delo prvič objavljeno, da je njegovo avtorsko delo priznano in spoštovano.
Materialne oziroma premoženjske avtorske pravice pa zajemajo pravice kot so pravica reproduciranja, javnega prikazovanja in prenašanja, dajanja na voljo javnosti in druge.
Avtorska pogodba
Avtorsko delo se določi v avtorski pogodbi, ki se sklene med avtorjem in naročnikom.
Bo pa intelektualna lastnina tudi predmet posebnega (brezplačnega!) predavanja na letošnjih Dnevih podjetništva. Na samem dogodku se boste lahko seznanili z odgovori na vprašanja, kot so: za koga je primerna zaščitita intelektualne lastnine, kaj po zaščiti intelektualne lastnine, itd.
Pripravil: Gašper Meden
[wpsr_facebook type=”send” showfaces=”0″ width=”150″]