Z julijem je slovenski izvoz letos znašal rekordnih 20,77 milijarde evrov oz. rekordno mesečno vrednost za izvoz v višini 3.961,9 milijona evrov. Ta številka predstavlja 14,6% višji izvoz, kot v prejšnjem letu. Sicer se je povečal tudi uvoz, za 12%, na 19.83 milijarde evrov.
Rekorden je tudi delež trgovanja z državami izven EU. V juliju je bila namreč zabeležena mesečna vrednost za izvoz v te države v višini 1.751,8 milijona evrov.
Trgovanje z državami članicami EU se je v juliju povečalo, tako je bil izvoz iz Slovenije višji za 5,6% v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu in je znašal 2,21 milijarde evrov.
Je izvoz nekaj s čim se boste ukvarjali… povprašajte po naših storitvah davčnega svetovanja…
V kolikor se odločate vstopati na nov trg Vam priporočamo, tudi že izkušenim, da se pozanimate o davčnih posledicah pri izkušenem davčnem svetovalcu.
Tudi to storitev nudimo pri našem podjetju Data d.o.o.. Stranke našega računovodskega servisa lahko koristijo to storitev znatno bolj ugodno. Povprašajte nas po naših storitvah na data@data.si.
Kakšna je bila rast BDP?
Ustanavljate s.p. ali d.o.o. za izvoz? Pri nas je to enostavno – rezervirajte si termin na 01 600 1530
V drugem četrtletju se je bruto domači proizvod (BDP) povečal za 2,5% glede na drugo četrtletje 2018. V kolikor izločite iz teh podatkov tudi sezonske in koledarske vplive, je ta številka celo višja, torej 2,6%.
Velik delež rasti BDP je pripisati ravno rasti dejavnikom kot je izvoz, višji domači kot tudi končni potrošnji, povečanju bruto investicij in celo 2,6% višji zaposlenosti.
Izvoz ter najpomembnejši trgovinski partnerji in trgovinski sporazumi…
Država, ki je julija predstavljala najpomembnejšega trgovinskega partnerja je tokrat Švica, ki je zamenjala Nemčijo mesec poprej. V kolikor Vas zanima napotitev delavca v Švico, si preberite naš članek »Nekaj splošnih navodil za prijavo del in napotitev delavca, če je izbrana destinacija Švica«. Ali veste, kdaj lahko delodajalec napoti delavca na delo v tujino?
Slovenija koristi tudi ugodnosti preferencialnih trgovinskih sporazumov med EU in tretjimi državami. Tako so podpisani prosto trgovinski sporazumi z državami iz evropskega gospodarskega prostora (European Economic Area- EEA) torej Norveško, Islandijo, Lihtenštajnom, drugimi državami v Evropi (Švico, Andoro, San Marinom, Turčijo) državami v Aziji (Južna Koreja). Obstajajo tudi stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Albanijo, Bosno in Hercegovino , Črno Goro Kosovom , Severno Makedonijo in Srbijo ter sporazumi o pridružitvi Gruzijo, Moldavijo Ukrajino. Sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko in Mehiko in začasni sporazumi o gospodarskem partnerstvu CARIFORUM (14 Karibskih držav), nekatere Pacifiške države Papua Nova Gvineja, Fidži in Samoa), SADC (Južnoafriška razvojna skupnost), Slonokoščeno obalo, Gano, Kamerun in sporazumom ESA (Vzhodno in južnoafriške države). Obstajajo tudi Evro-mediteranski sporazumi o pridružitvi Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Palestinska uprava in Tunizija.
Potrebujete pravni nasvet? Pošljite povpraševanje!
Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data
Sporazumi, ki so že podpisani a še niso stopili v veljavo so sporazum MERCOSUR (Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj), prosto trgovinski sporazumi z Singapurjem, Vietnamom in sporazumi o gospodarskem partnerstvu ESA (Vzhodno in južnoafriške države) ter EAC (Vzhodnoafriška skupnost – Burundi, Kenija, Ruanda, Tanzanija, Uganda).
Pogajanja še potekajo za sporazume z Avstralijo, Novo Zelandijo, Mehiko, Čilom, Indonezijo ter Filipini. Pogajanja potekajo tudi za nadgradnjo obstoječih sporazumov z Marokom, Tunizijo, Jordanijo, Egipt in sporazumi o pridružitvi Andoro, Monako, San Marino.
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.
DATA d.o.o.
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.